Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je na njih naslovila Vida Svetek, hči v kočevskih procesih obsojenega in nato usmrčenega V. H. Svetkova je sodišče skušala prepričati, da je Izredno vojaško sodišče narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, ki je sodbo izreklo oktobra 1943, kršilo načela poštenega sojenja. Upoštevati je treba, da je šlo za vojno in vojne razmere Izredno vojaško sodišče je v ekspresnem, zgolj tri dni trajajočem sojenju V. H. obsodilo zaradi narodnega izdajstva. Da je skupaj z še petnajstimi soobtoženimi v času okupacije Slovenije "po italijanski vojski pripadal narodnoizdajalskim organizacijam in vojaškim formacijam, bodisi ustanovljenim, bodisi toleriranim in podpiranim od okupacijske oblasti z namenom utrditve te oblasti na slovenskem ozemlju ter borbe proti Osvobodilni fronti slovenskega naroda in Narodnoosvobodilni vojski in partizanskim odredom Slovenije, kot edinim borcem za osvoboditev slovenskega naroda", ga je obsodilo sodišče. V. H. je bil spoznan za krivega, da je bil leto dni - od septembra 1942 do septembra 1943 - pripadnik oborožene belogardistične tolpe pri Bizoviku ter da je decembra 1942 pri italijanski blokadi v Bizoviku izdajal v italijanski uniformi pripadnike OF, s tem pa povzročil internacijo 20 Bizovičanov, usmrtitev četverice Bizovičanov in enega Hruščičana. Obsojen je bil tudi, da je med napadom v Bizoviku odpeljal v belogardistično postojanko starše in sestro partizana ter ju med bojem postavil na vrata postojanke, tako da sta bila oče in sestra ustreljena. V. H. je bila izrečena smrtna kazen z ustrelitvijo. Hčerka nad pristojnost sodišča Vida Svetek je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila po tem, ko je ustavno sodišče odločilo, da je to pravno sredstvo mogoče vložiti za vse pravnomočne sodbe, izrečene pred letom 1995. V zahtevi, v kateri je izpodbijala sodbo iz leta 1943, je med drugim navajala, da njenemu očetu ni sodilo sodišče, ki bi bilo ustanovljeno v skladu z n