Kolar Celarčeva je v današnji izjavi za medije dejala, da način razpisovanja specializacij za urologijo v preteklosti ni zasledoval potreb prebivalstva. Ob tem si je izposodila besede predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, da si je “določen ceh zdravnikov omogočil takšen položaj, da jih je tako malo, da so potrebe po njih tako velike, da očitno lahko iztržijo več, kot bi sicer lahko iztržili”.
Opozorila je, da je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec od leta 2010 zaprosila za sedem specializacij urologije, Zdravniška zbornica Slovenije pa je odobrila le dve.
Z novelo zakona o zdravniški službi so prenesli razpisovanje in končne odločitve glede specializacij na ministrstvo za zdravje. “Samo v času mojega mandata smo povečali in odobrili število specializacij urologije za 75 odstotkov. A to se bo poznalo v naslednjih letih, saj traja šest let, da specializant urolog zaključi izobraževanje,” je dejala. Po njenih besedah pa bodo še letos objavili dodaten razpis za vse tiste, ki niso dobili specializacij v prvem razpisu.
Lotili so se tudi skrajševanja čakalnih dob. Na področju urologije se je povprečna čakalna doba za ambulantno obravnavo skrajšala za 28 odstotkov oz. za 33 dni. A se je povečalo število čakajočih, dodaten priliv bolnikov je večji za 21 odstotkov, je opozorila. “Lahko si mislite, kakšne bi bile čakalne dobe in število čakajočih, če ne bi pripravili enkratnih ukrepov za skrajševanje čakalnih dob,” je dodala.
Ministrica je poudarila, da je obvladovanje raka eno od prioritetnih področij tega mandata, zato je vlada tudi sprejela državni program za obvladovanje raka za obdobje 2017 do 2021.
S spremembami zakona o zbirkah podatkov bodo vnesli v register raka tudi kriterije za spremljanja in določanja kakovosti zdravstvene obravnave, s čimer bo že realizirano eno od priporočil računskega sodišča, je dejala ministrica.
Na očitek računskega sodišča, da ni sprejetih kliničnih smernic, je ministrica dejala, da je to v pristojnosti zdravniškega društva.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Jožice Maučec Zakotnik bodo v dveh ali treh letih vzpostavili klinične registre za obravnavo vseh najpogostejših rakov, to so raki pljuč, dojke, debelega črevesja, prostate in melanom. Registri bodo po njenih navedbah omogočili spremljanje kazalnikov kakovosti, torej kdo in kako zdravi raka in kakšni so izidi. Na podlagi tega bodo lahko vedeli, kje poteka zdravljenje raka glede na kriterije, ki bodo postavljeni po vzoru mednarodnih onkoloških organizacij. S tem bodo prišli do nabora tistih bolnišnic, v katerih bodo sploh lahko obravnavali bolnike z rakom, je dejala in dodala, da bodo to vnesli tudi v splošni dogovor.
Glede raka prostate pa je opozorila, da je bilo v preteklih letih neznansko navdušenje, da bi populacijsko presejali vse moške nad 50 leti s PSA testom, vendar pa to ni strokovno utemeljeno. “Zato smo dobili tako velik porast incidence na področju raka prostate,” je dejala. Ukrepali so tako, da je stroka dala navodila referenčnim ambulantam, naj ne presejajo populacijsko raka prostate. Sedaj se to že pozna tako, da se manjša število novoodkritih rakov prostate.
