Grabar-Kitarovićeva meni, da stališča slovenskih politikov močno vplivajo na stališča drugih držav. Po njenem mnenju se bodo začele pojavljati “megalomanske zahteve” drugih sosednjih držav, ki bi lahko “začutile priložnost, da bi pritisnile na Hrvaško in jo predstavile kot problematično državo”, je povedal omenjeni vir.

Grabar-Kitarovićeva je zahteve iz BiH za ustavitev gradnje mostu na polotok Pelješac, preden bi rešili spor o meji na morju, ocenila kot “nerealne”.

Kot je dodal vir, je retorika iz BiH postala “izrazito sovražna” do Hrvaške, kar na Pantovčaku delno vidijo kot del boja za oblast v Sarajevu. Poudarjajo tudi vpliv Turčije na politiko BiH.

V uradu hrvaške predsednice so znova opozorili, da je v BiH približno 5000 salafistov, ki imajo radikalno islamsko retoriko in namene. Podpira pa jih najmanj še enkrat toliko ljudi, navaja vir.

Omenjajo “enklave v BiH” pri Veliki Kladuši, ki svoje delovanje usmerjajo proti muslimanski skupnosti na Hrvaškem, a hrvaške obveščevalne službe spremljajo vse poteze. Izpostavili so zelo dobro sodelovanje z muslimansko skupnostjo na Hrvaškem.

Obstaja možnost, da bo srbski predsednik Aleksandar Vučić do konca leta prispel na uradni obisk v Zagreb, na katerem naj bi začeli reševati odprta vprašanja med državama, predvsem tista, ki izhajajo iz vojne. Med Grabar-Kitarovićevo in Vučićem obstaja določeno zaupanje in v Zagrebu verjamejo, da želi srbski predsednik “sprožiti določene zadeve”. Pričakujejo dogovor, da Hrvaški ne bi bilo treba zaustavljati pogajanj Srbije za pridružitev EU, je dodal vir.

Hrvaška predsednica v oktobru načrtuje tudi srečanje z ruskim kolegom Putinom v Moskvi. Med drugim naj bi se pogovarjala o usodi hrvaškega koncerna Agrokor. Največja upnica Agrokorja je namreč ruska Sberbank, ki je v lasti ruske države.

Po obisku Moskve pa naj bi hrvaška predsednica odpotovala še v ZDA in tam pojasnila tudi Putinova politična sporočila, so še napovedali.