Čeprav Grabar-Kitarovićeva in Plenković vztrajno zanikata, da bi bila v sporu, sta tudi na ponedeljkovi podelitvi podjetniških nagrad hrvaške gospodarske zbornice (HGK) pokazala, da med Pantovačkom in Banskimi dvori ni zaupanja.

Hrvaški mediji so zabeležili, da je Plenković zamujal na prireditev in je zgolj vljudno pozdravil predsednico, s katero se sploh nista pogovarjala. Sedela sta v prvi vrsti, med njima pa je bil predsednik sabora Gordan Jandroković, s katerim se je Plenković pogovarjal, medtem ko s predsednico ni govoril niti po koncu dogodka.

Za javnost je bila to potrditev odprtega spora med predsednikoma države in vlade, ki tli že nekaj časa, ne samo ko gre za notranjepolitična vprašanja, temveč tudi za zunanjo politiko, ki je v primeru hrvaške predsednice izrazito proameriška, medtem ko je hrvaški premier v tesnem objemu Bruslja.

Grabar-Kitarovićeva je že prej kritizirala vlado zaradi alarmantnih demografskih razmer na Hrvaškem, posebej odločna pa je bila prejšnji teden, ko je izjavila, da je v državi “izredno stanje” zaradi vse večjega števila državljanov, ki zaradi ekonomskih razlogov zapuščajo Hrvaško, ter zaradi vse bolj negativnega naravnega prirasta prebivalstva. Menila je, da izredno stanje zahteva izredne ukrepe, ki jih tudi pričakuje od vlade. Njeno sporočilo je prišlo ravno v času priprave državnega proračuna za prihodnje leto.

Predsednica ni našla lepih besed niti za stanje v hrvaškem gospodarstvu, ki po njenem mnenju trpi zaradi pomanjkanja strukturnih reform in kvalificiranih delavcev ter neučinkovite javne uprave. Plenković je na to odgovoril, da “nekateri ne razumejo” vladnih politik. Ministrica za demografijo Nada Murganić je dejala, da ne gre za izredno stanje, temveč za izziv, ki ga vlada rešuje. Nekaj dni po kritikah predsednice je napovedala otroške dodatke za več družin od sredine prihodnjega leta.

Iz HDZ je bilo prav tako slišati, da je predsednica napadla vlado prav konec prejšnjega tedna, ko je opozicija zahtevala glasovanje o nezaupnici vladi zaradi dogajanja v koncernu Agrokor. Grabar-Kitarovićeva si med drugim prizadeva tudi za nadaljevanje dela saborske preiskovalne komisije za Agrokor, ki jo poskuša HDZ na različne načine ovirati zaradi domnevnih tesnih povezav svojih sedanjih in nekdanjih uradnikov s poslovnimi potezami v največji hrvaški družbi.

Prevladuje mnenje, da je Grabar-Kitarovićeva s svojimi izjavami začela kampanjo za nov predsedniški mandat, čeprav sta do predsedniških volitev še nekaj več kot dve leti. Poskuša okrepiti priljubljenost glede na to, da tri četrtine anketirancev ne podpira vladnih politik. Obenem pa sama v raziskavah ne uživa več večinske podpore volivcev.

V HDZ nikakor niso navdušeni, da je v dveletno predvolilno kampanjo vstopila s kritikami na račun vlade. Ob tem so spomnili, da je postala predsednica kot njihova kandidatka. Tudi predsednik HDZ Plenković je prejšnji teden na novinarsko vprašanje, ali bodo podprli vnovično kandidaturo Grabar-Kitarovićeve, odgovoril, da predsednica še ni izrazila želje, da bi se na predsedniške volitve znova podala ob podpori HDZ.

Po novem odprtem spopadu med Grabar-Kitarovićevo in Plenkovićem je bilo znova slišati predloge iz SDP, da bi morali ukiniti neposredne predsedniške volitve in da bi morali predsednika države izvoliti v saboru.