Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper en sklep višjega sodišča iz lanskega leta zavrglo, ker je bila vložena prepozno, zoper en sklep pa, ker pritožnik nima pravnega interesa, saj je o tem sklepu višjega sodišča ustavno sodišče že odločilo.

Ustavno sodišče je posledično, zaradi odsotnosti pravnega interesa, zavrglo tudi pobudo Koloseja kinematografov za oceno ustavnosti dela insolvenčnega zakona, ki opredeljuje zavarovane terjatve.

Višje sodišče v Ljubljani je julija letos v ponovnem odločanju delno ugodilo pritožbama družb Ledava investicije in KBS banka ter (znova) sklenilo, da se prisilna poravnava nad družbo Kolosej Kinematografi ustavi in se nad njo uvede stečajni postopek.

Pritrdilo je omenjenima upnikoma, ki sta trdila, da sta si družba Kolosej kinematografi in upnik Onisac z usklajenim ravnanjem prizadevala doseči potrditev prisilne poravnave v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Ob neupoštevanju glasovanja Onisaca za prisilko večina, potrebna za sprejetje prisilke, ni bila dosežena.

Družba Kolosej kinematografi je šla v prisilno poravnavo januarja 2015. Aprila 2016 je uspešno prestala zahtevo za stečaj, ki jo je vložila NLB, saj je okrožno sodišče ugovor NLB zavrnilo, nato pa je oktobra 2016 višje sodišče družbo poslalo v stečaj, saj je (prvič) ugotovilo, da prisilni upravitelj pri nekaterih upnikih ni pravilno ugotovil količnika za glasovanje o prisilni poravnavi, in da ob upoštevanju pravilnih količnikov prisilna poravnava ni dobila zadosti podpore.

Na začetek stečaja sta ustavno pritožbo vložila družba Onisac, katero je takrat še zastopal Sergej Racman, in družba Kolosej zabavni centri. Ustavno sodišče, ki je do dokončne odločitve ustavilo vsa dejanja v stečaju nad Kolosejem, je nato maja letos razveljavilo odločitev višjega sodišča, ki je družbo poslalo v stečaj, in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Višje sodišče je, kot omenjeno, tudi v ponovnem odločanju julija letos presodilo, da je treba prisilno poravnavo ustaviti in začeti stečaj.