Približno 62 odstotkov deforestacije je bilo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v amazonskem pragozdu, ki se razteza čez Kolumbijo, Brazilijo, Ekvador, Peru in Venezuelo. Okoljevarstveniki že leta opozarjajo na uničujoče posledice uničevanja tega deževnega gozda za celoten planet.

Namestnica kolumbijskega ministra za okolje in trajnostni razvoj Maria Claudia Garcia je ob objavi vladnega poročila o deforestaciji prejšnji teden poudarila, da rezultati niso navdušujoči, vendar obetajo konkretne spremembe na bolje. “Uspelo nam je prevzeti nadzor nad deforestacijo,” je dejala.

Bolj zaskrbljujoče je stanje brazilskega dela amazonskega pragozda. Samo v prvem letošnjem polletju ga je po podatkih brazilskega nacionalnega inštituta za raziskave vesolja izginilo 3069 kvadratnih kilometrov, kar je 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in največ od začetka zbiranja podatkov leta 2015.

Več kot 20 finančnih skladov iz Evrope, Azije in Južne Amerike, ki skupaj upravljajo 3750 milijard dolarjev premoženja, je Brazilijo junija v odprtem pismu pozvalo, naj ustavi krčenje pragozda. Izguba biodiverzitete in izpusti ogljikovega dioksida namreč predstavljajo “sistemsko tveganje” za njihove portfelje, so navedli.