Pojav virusa Zahodnega Nila so v najmanj eni od zadnjih šestih sezon potrdili v vseh državah, ki mejijo na Slovenijo. Največje število potrjenih bolnikov, okuženih s tem virusom, so do sezone 2018 zaznali blizu slovensko-hrvaške meje. Območje Slovenije je bilo že pred prvo potrditvijo virusa Zahodnega Nila uvrščeno kot območje z možnostjo pojava tega virusa zaradi naravnih danosti v okolju, ki omogočajo življenje komarja prenašalca.
Prvi primer akutne okužbe z virusom Zahodnega Nila so v Sloveniji potrdili v avgustu 2013. Lani so pri nas potrdili štiri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila. Eden od teh je bil vnesen, najverjetneje s Hrvaške, je za STA pojasnil Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ostalih bolezni, ki jih lahko prenašajo komarji, v Sloveniji za zdaj niso zaznali.
Bolezen v 80 odstotkih poteka popolnoma brez znakov in simptomov, približno pri petini bolnikov se lahko pojavi gripi podobna bolezen. Pri približno odstotku, v katerem so predvsem starejši od 50 let, kronični bolniki in tisti z oslabljenim imunskim sistemom, pa lahko pride do prizadetosti centralnega živčnega sistema. Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom pri ljudeh ni, obstaja pa cepivo za konje. Zdravljenje je samo v obliki podporne terapije, ki zagotavlja delovanje organov oziroma zaščite možganov, če pride do okužbe.
Zaradi pojava virusa Zahodnega Nila v bližini Slovenije so letos pripravljenost na pojav virusa na državni ravni dvignili za eno stopnjo. To pomeni, da vse bolnike, ki imajo nevrološke težave, testirajo tudi na ta virus, pregledajo pa tudi vse enote darovane krvi. “Bolezen se ne prenaša samo s pikom komarjev, ampak tudi s transfuzijo okužene krvi, zlasti če bi darovalec prihajal iz držav, v katerih je takšnih okužb več,” je pojasnila Grilčeva.
A kot je poudarila, so komarji zaenkrat bolj nadloga kot resnična nevarnost, je pa vendarle dobro, da se pred komarjevimi piki zavarujemo. To lahko naredimo z dolgimi rokavi in hlačnicami, kar pa v vročih poletnih mesecih ni najbolj praktična rešitev. Zato si lahko pomagamo z repelenti, ki preprečujejo pike komarjev, uporabljati pa jih moramo natančno skladno z navodili proizvajalca, je pozvala Grilčeva.
Prisotnost komarjev lahko omejimo tudi tako, da okolico hiše uredimo, da je čim manj vabljiva za komarje in njihovo razmnoževanje. Poskrbimo, da ne zastaja voda v lužicah v kozarcih, lončkih za rože in jaških. Z mrežami na oknih lahko preprečimo vstop nadležnih insektov v bivališča.
Sezona komarjev pri nas traja od junija do konca septembra, tudi dlje, če je zelo toplo leto. Kot je še dejala Grilčeva, je bila lani zelo intenzivna sezona v Grčiji in na Hrvaškem. Za letos alarmantnih podatkov še ni, ampak se bodo verjetno začeli pojavljati.
Virus Zahodnega Nila so odkrili na severozahodu Ugande v provinci West Nile leta 1937. Virus se prilagaja različnim ekosistemom in gostiteljem. Našli so ga v 65 različnih vrstah komarjev, čeprav je za prenos virusa pomembnih le nekaj vrst komarjev iz rodu culex, v katerih se virus lahko namnoži.
