Začasni notranji nadzor v schengnu, ki ga na podlagi migracijskih razlogov izvajajo Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, se izteče sredi novembra. Francija nadzor izvaja na podlagi varnostnih razlogov zaradi terorističnih napadov.

Francija, Avstrija, Nemčija, Danska in Norveška sedaj želijo spremeniti schengenska pravila, tako da bi bilo mogoče notranji nadzor še podaljšati iz varnostnih razlogov.

Na vprašanje o tej pobudi je komisar danes odgovoril, da “utemeljenih razlogov držav, ki so zahtevale podaljšanje notranjega nadzora, ni več”. Ob tem je izpostavil prepričanje, da bi se bilo treba vrniti k normalnemu delovanju schengna.

Evropska komisija naj bi sicer konec meseca predlagala spremembe schengenskega zakonika, ki naj bi po pričakovanjih omogočile nadaljevanje notranjega nadzora iz varnostnih razlogov.

Nemški notranji minister Thomas De Maiziere je danes v povezavi s tem dejal, da je nemško stališče jasno: dokler niso zunanje meje dovolj varne, je potreben nadzor na notranjih mejah. A do novembra je še precej časa za pogovore o tem, je dodal.

Tudi Avstrija trdno vztraja pri svojem stališču, da bo notranji nadzor ohranila. Čeprav ni neposredne teroristične grožnje, Avstrija ni otok in mora biti pripravljena na vse, je danes v Bruslju izpostavil avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka.

Ob tem je opozoril, da nedavni teroristični napadi v Španiji in na Finskem kažejo, da so vprašanja migracij, integracije in ekstremizma tesno prepletena. Avstrija po njegovih besedah nadzor potrebuje za boljši pregled nad dogajanjem v Evropi.

Notranji ministri EU po novem valu terorističnih napadov v Evropi čez poletje danes v Bruslju razpravljajo o preprečevanju radikalizacije in drugih ukrepih v boju proti terorizmu.

Ključno vprašanje v boju proti terorizmu je učinkovita, čim hitrejša izmenjava informacij, je ob prihodu poudaril estonski minister Andres Anvelt, ki vodi zasedanje. “Noben teroristični napad ne bo spremenil našega načina življenja,” je še izpostavil.

V povezavi s to temo bo danes po pričakovanjih odmeval tudi sredin poziv predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja k vzpostavitvi evropske obveščevalne enote, ki bi zagotovila samodejno izmenjavo podatkov o teroristih in tujih borcih.