Končana največja sistematična študija človeške ribice

Končana največja sistematična študija človeške ribice

Slovenski raziskovalci so pred kratkim zaključili s terenskim delom projekta, ki predstavlja največjo sistematično študijo človeške ribice v Sloveniji. Doslej smo poznali le eno vrsto, prve ugotovitve pa kažejo, da v slovenskem podzemlju prebivajo vsaj tri ali štiri vrste tega jamskega endemita, je povedal Peter Trontelj z biotehniške fakultete. Kot endemit Dinarskega krasa živi le v peščici držav, v Sloveniji pa je znanih največ njenih nahajališč. Človeška ribica ali močeril, s strokovnim imenom Proteus anguinus, prebiva v večni temi podzemeljskih kraških voda, jamskih rek in sifonov. Njen svet je raziskovalcem le težko dostopen. Da bi razrešili skrivnosti njenega življenja, so potrebne zahtevne biološke raziskave. Na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so že leta 2014 začeli s projektom, ki je najobsežnejša sistematična študija tega endemita doslej. "S projektom želimo izvedeti več o človeški ribici, ki je naša simbolna žival, a je še vedno skoraj enako skrivnostna kot pred 100 leti," je povedal Trontelj. Raziskovalci bodo tako prvič poskušali ugotoviti, koliko različnih populacij naseljuje naš kras in kje so razširjene, v kakšnih gostotah naseljujejo kraške podzemne vode in koliko jih sploh je. Zanima jih tudi, ali so populacije različnih jam med sabo povezane ter kako daleč lahko potujejo posamezne živali. "Namreč, bolj kot so populacije izolirane same zase, bolj so ogrožene in izpostavljene ob morebitnih onesnaženjih, do katerih na žalost pogosto prihaja," je dejal Trontelj. Marsikje, kjer je bilo pred desetletji veliko ribic, jih danes ni več, posebej na Dolenjskem in Belokranjskem. "To je jasen znak, da populacije upadajo, da so ogrožene, skupaj z drugimi podzemeljskimi živalmi." Koliko vrst človeških ribic premore dinarski podzemni svet, bodo pokazale šele nadaljnje raziskave v naslednjih mesecih, gotovo pa jih bo več kot pet, meni Trontelj. "To je pomembno, ker bodo nove vrste postale stvar zakonodaje in predmet identifikacije lo

Slovenski raziskovalci so pred kratkim zaključili s terenskim delom projekta, ki predstavlja največjo sistematično študijo človeške ribice v Sloveniji. Doslej smo poznali le eno vrsto, prve ugotovitve pa kažejo, da v slovenskem podzemlju prebivajo vsaj tri ali štiri vrste tega jamskega endemita, je povedal Peter Trontelj z biotehniške fakultete. Kot endemit Dinarskega krasa živi le v peščici držav, v Sloveniji pa je znanih največ njenih nahajališč. Človeška ribica ali močeril, s strokovnim imenom Proteus anguinus, prebiva v večni temi podzemeljskih kraških voda, jamskih rek in sifonov. Njen svet je raziskovalcem le težko dostopen. Da bi razrešili skrivnosti njenega življenja, so potrebne zahtevne biološke raziskave. Na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so že leta 2014 začeli s projektom, ki je najobsežnejša sistematična študija tega endemita doslej. “S projektom želimo izvedeti več o človeški ribici, ki je naša simbolna žival, a je še vedno skoraj enako skrivnostna kot pred 100 leti,” je povedal Trontelj. Raziskovalci bodo tako prvič poskušali ugotoviti, koliko različnih populacij naseljuje naš kras in kje so razširjene, v kakšnih gostotah naseljujejo kraške podzemne vode in koliko jih sploh je. Zanima jih tudi, ali so populacije različnih jam med sabo povezane ter kako daleč lahko potujejo posamezne živali. “Namreč, bolj kot so populacije izolirane same zase, bolj so ogrožene in izpostavljene ob morebitnih onesnaženjih, do katerih na žalost pogosto prihaja,” je dejal Trontelj. Marsikje, kjer je bilo pred desetletji veliko ribic, jih danes ni več, posebej na Dolenjskem in Belokranjskem. “To je jasen znak, da populacije upadajo, da so ogrožene, skupaj z drugimi podzemeljskimi živalmi.” Koliko vrst človeških ribic premore dinarski podzemni svet, bodo pokazale šele nadaljnje raziskave v naslednjih mesecih, gotovo pa jih bo več kot pet, meni Trontelj. “To je pomembno, ker bodo nove vrste postale stvar zakonodaje in predmet identifikacije lo

Scroll to top
Skip to content