Kot je v sredo na novinarski konferenci v Strasbourgu poudaril češki evroposlanec Pavel Svoboda (EPP), si zato v Evropskem parlamentu prizadevajo za spremembo evropske direktive iz leta 2001 o ureditvi poletnega časa, ki določa dve spremembi letno, v marcu in oktobru. Napovedal je, da bodo vložili resolucijo, glasovanje pa pričakuje v bližnji prihodnosti.

Prvotno so poletni čas uvedli, da bi prihranili energijo. A ta cilj, kot je dejal Svoboda, ni bil nikoli dosežen. So pa znanstveniki ugotovili, da premik ure vedno zmoti cirkadialni ritem, ki so ga raziskovali tudi letošnji Nobelovi nagrajenci za medicino. To pogosto vodi v motnje spanja in koncentracije, v nekaterih primerih botruje tudi depresiji.

Na negativne posledice je opozorila tudi vodja francoskega združenja proti prehodu na poletni čas Eleonore Gabarain. Omenila je, da premikanje ure tudi povečuje tveganje za prometne in delovne nesreče. V logistiki in prometu pa premik ure zvišuje administrativne stroške ter povzroča dodatne stroške.

Med podporniki pobude sta tudi poslanca iz Slovenije Romana Tomc (EPP) in Igor Šoltes (Zeleni).

Evropski parlament ni edini, ki razmišlja o ukinitvi premika ure. O tem že razpravljata švedski in finski parlament, v več državah članicah pa podpisujejo peticije za ukinitev premika ure.