Kljub nagibu za okoli pet stopinj od navpičnice, zaradi česar je vrhu odmaknjen kar za pet metrov, je ta 58-metrov visok stolp preživel štiri močne potrese, ki so območje prizadeli od leta 1280. Glede na krhkost zgradbe, ki komajda stoji pokonci, bi namreč pričakovali, da bo že ob zmerni potresni aktivnosti utrpel resne poškodbe ali bil popolnoma uničen. A to se doslej ni zgodilo in to že dolgo bega inženirje, poroča portal Science Daily.

Skupina 16 inženirjev je z analizo seizmoloških, geotehničnih in strukturnih podatkov ugotovila, da je vzdržljivost znamenitega stolpa moč razložiti s konceptom dinamične interakcije objekt-zemljina. Kombinacija precejšnje višine in togosti stolpa ter mehkoba zemljine, na kateri stoji, omogoča, da se stolp ob potresu ne trese skupaj s tlemi.

“Ironično, zemljina, ki je povzročila, da se je stolp nagnil in se skoraj zrušil, je kriva tudi za to, da je prestal potrese,” je povedal profesor z univerze v britanskem Bristolu George Mylonakis, ki je sodeloval z znanstveniki rimske univerze Roma Tre.

Rezultate raziskave bodo sicer uradno predstavili na 16. evropski konferenci potresnega inženirstva v grškem Solunu, ki bo junija.