Opozorilo ni novo, ga pa v Bruslju ponavljajo z vse ostrejšimi toni. Po izteku septembrskega roka je pričakovati, da bo komisija ukrepala s sprožitvijo postopkov zaradi kršenja evropske zakonodaje.

Le nekaj članic je svoje zaveze izpolnilo v celoti, je zapisala komisija v poročilu o izvajanju načrta za premeščanje beguncev v uniji, objavljenem v začetku meseca.

Kot najbolj solidarni v Bruslju izpostavljajo Malto in Finsko, kot najmanj solidarne pa Madžarsko, Avstrijo in Poljsko, ki sploh zavračajo sodelovanje v tej shemi. Zelo omejeno je po navedbah komisije tudi ukrepanje Češke, Slovaške, Bolgarije in Hrvaške.

Slovenija je minuli teden sprejela četrto skupino oseb v okviru sheme za premeščanje beguncev v uniji. V Slovenijo je bilo do sedaj premeščenih 165 oseb, od tega iz Italije 34 Eritrejcev, iz Grčije pa 108 Sircev, 17 Iračanov in šest oseb brez državljanstva.

S tem je Slovenija po uresničevanju obveznosti v sklopu evropskih načrtov za premeščanje beguncev iz Grčije in Italije v druge članice unije v zgornji polovici. Sedaj izpolnjuje okoli 30 odstotkov svojih obveznosti, do konca septembra pa naj bi po neuradnih informacijah izpolnila približno tri četrtine svojih obveznosti v okviru te sheme.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga je ob tem danes v Bruslju izpostavil, da solidarnost ni enosmerna ulica in da Slovenija mora biti solidarna, saj tudi sama v težkih razmerah pričakuje solidarnost drugih.

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je danes v Bruslju dejal, da sicer shemi premeščanja beguncev nasprotuje, a da Avstrija mora prevzeti odgovornost in uresničiti svoje obveznosti, zato bodo začeli izvajati postopke.

Februarja so članice sicer s 1940 premestitvami znova zabeležile mesečni rekord, a tempo je še vedno pod ciljem najmanj 3000 premestitev iz Grčije in najmanj 1500 iz Italije, opozarjajo v Bruslju.

Doslej so članice izvedle okoli 13.500 premestitev, kar je še daleč od zastavljenega cilja. Poleti in jeseni 2015 so se namreč zavezale, da bodo v dveh letih iz Grčije in Italije ter morebitnih ostalih članic pod velikimi migracijskimi pritiski v druge države unije premestile 160.000 beguncev.

Septembra se izteče dveletna shema za premeščanje, a v Bruslju poudarjajo, da se ne izteče tudi odgovornost za njeno izvedbo. “To je kot neplačan račun,” je v začetku meseca ponazoril komisar.

Za učinkovito migracijsko politiko je treba po komisarjevih besedah zagotoviti štiri trdne stebre: zaščito tistih, ki so do zaščite upravičeni, vračanje tistih, ki niso, zaščita zunanjih mej in sodelovanje s tretjimi državami.

Veliko pozornosti so ministri danes namenili vračanju nezakonitih migrantov, saj je stopnja vračanja še vedno zelo nizka. Napredek pri vračanju je nujen, je glavno sporočilo povzel državni sekretar Špenga.

Slovenija se pri tem po njegovih besedah zavzema za neposredno vračanje nezakonitih migrantov v tretje države in za vzpostavitev enotnega evropskega sistema za vnos in vpogled v izdane odločbe o vračanju.

Solidarnost in sodelovanje je zdaj treba tudi pokazati, potem ko so se minuli konec tedna k temu znova zavezali evropski voditelji v rimski izjavi, je danes še poudaril Avramopulos.

Migracije bodo ključen izziv za Evropo v prihodnjih desetletjih, je poudaril luksemburški minister za migracije Jean Asselborn, ki prav tako opozarja na pomeni uresničitev besed iz rimske izjave v praksi.