Handke je v preteklosti izražal močno solidarnost s Srbijo in po mnenju njegovih kritikov zmanjšal pomen ali zamolčal vojne zločine, ki jih med vojno v nekdanji Jugoslaviji storila Srbija. Leta 2006 je imel na Miloševićevem pogrebu tudi govor. Da je postal letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo, je po svetu v začetku oktobra sprožilo veliko razpravo.

Tri tedne pred podelitvijo Nobelove nagrade je 76-letni Handke v sredinem pogovoru za nemški časnik dejal, da se je med vojno na območju nekdanje Jugoslavije postavil na stran Srbije, ker je šlo za “pravičnost”. “Nobene besede o tem, kar sem napisal o Jugoslaviji, ni mogoče ovaditi, niti ene same. To je literatura,” njegove besede povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Dodal je, da je bilo poročanje o Srbiji v času vojne za nekdanjo Jugoslavijo monotono in enostransko. V pogovoru za Die Zeit je tudi kritiziral takratno politiko Nemčije. “Kako je lahko Nemčija priznala Hrvaško, Slovenijo ter Bosno in Hercegovino, če je na območju živela več kot tretjina pravoslavnih in muslimanskih Srbov. Tako je nastala bratomorna vojna in ničesar hujšega ni, kot je bratomorna vojna,” je dejal Handke. Dodal je, da nikoli ni izražal simpatij do Miloševića: “Nikoli se nisem priklonil, ne navznoter in ne navzven.”

“Miloševića sem videl samo enkrat, kot zapornika v Haagu, kjer je bil kot obtoženec Mednarodnega sodišča ZN za človekove pravice na območju nekdanje Jugoslavije. Želel sem ga slišati (…). In poslušal sem, kar je imel povedati,” je dejal Handke. O njegovi prisotnosti na Miloševićem pogrebu je Handke povedal: “Seveda sem bil tam. Na enem od zadnjih glasovanj je glasoval za to, da Jugoslavija ne bi razpadla. Njegov pogreb je bil tudi pogreb Jugoslavije. Smo pozabili, da je bila ta država ustanovljena kot opozicija proti Hitlerjevemu rajhu?”

“Sem Jugoslovan po svoji mami in brat moje mame je študiral v Mariboru. Dedek je na koroškem plebiscitu glasoval za Jugoslavijo. Jugoslavija mi je nekaj pomenila. In če mi kdo sedaj prihaja s Srbijo, je nepošten,” je še dejal.

Handkeju bodo Nobelovo nagrado za literaturo izročili 10. decembra v Stockholmu. Za takrat so že napovedani protesti proti njemu. Več organizacij je Nobelov odbor tudi pozvalo, naj prekliče izročitev nagrade, saj naj bi to po njihovem mnenju žalilo žrtve genocida v Srebrenici.