Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v današnji izjavi izpostavila razmerje med formalno in neformalno oskrbo v predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi.
Ko so na ministrstvu za delo v začetku, preden so to predali ministrstvu za zdravje, kreirali dolgotrajno oskrbo, je bilo po besedah Kopač Mrakove jasno, da bo treba storitveni del pomoči na domu okrepiti. Sistem mora po njenem mnenju dopuščati možnost, da nekdo lahko ostane doma in skrbi za družinskega člana. “Imam pa težavo, če se na tem sistem gradi,” je poudarila.
Na ministrstvu za delo so ob snovanju teh rešitev razmišljali v smeri, da bi z zagotavljanjem neformalne oskrbe na domu krepili socialno podjetništvo in kreirali nova delovna mesta. S storitvami bi ostarelim in dementnim omogočali, da čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. V predlogu zakona pa je po mnenju Kopač Mrakove zelo močna spodbuda, da to skrb nase prevzamejo družinski člani, kar pa največkrat naredijo ženske. Zakon za neformalno oskrbo predvideva plačilo v višini minimalne plače, je pojasnila.
Po njenih besedah bomo s tako neformalno oskrbo spodbujali t.i. sendvič generacijo, da bodo ženske skrbele za otroke in za ostarele člane družine, kar bo imelo na njihovo ekonomsko neodvisnost in zlasti varno starost zelo pomemben vpliv.
Ministrica je opozorila še na obravnavo domov za starejše v zakonskem predlogu. Spomnila je, da je bil v zadnjih 10. oz. 15. letih narejen velik napredek v smeri, da so domovi čim večji približek družini in manj institucija. “Zdaj pa se dejansko izgubljajo socialne vsebine, skupnostna obravnava popolnoma umanjka,” je do predloga zakona kritična ministrica. Po drugi strani pa je po njenih besedah način upravljanja naravnan v centraliziranost in bistveno manjšo vlogo lokalnih skupnosti.
Po njenih ocenah je v predlogu zakona nedodelano srečanje socialne in zdravstvene dimenzije. Tako denimo ni opredeljeno, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki ne bodo mogli vstopiti v sistem dolgotrajne oskrbe.
Spomnila je še, da v predlogu nista dorečena sistem financiranja dolgotrajne oskrbe in način uskladitve oz. razmerje z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po navedbah Kopač Mrakove je bilo prav to ključno za prenos pristojnosti priprave zakona o dolgotrajni oskrbi z ministrstva za delo na ministrstvo za zdravje. Tak prenos ni nujno slab, je dejala, a poudarila, da je potrebno pri tem ohraniti takšno razmerje med socialo in zdravstvom, da ne bi izgubili nekaterih pridobitev.
Ministrstvo za zdravje je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi koaliciji posredovalo v torek. Ministrica Milojka Kolar Celarc je med možnimi predlogi za financiranje dolgotrajne oskrbe navedla novo dajatev v višini 2,55 odstotka od zavarovalne osnove.
