Potem ko je še v avgustovskem osnutku predloga stroke Koroška bila predvidena kot samostojna pokrajina, pa zadnji predlog, ki se je izoblikoval znotraj širše strokovne skupine pod vodstvom pravnika Boštjana Brezovnika, predvideva Koroško-šaleško pokrajino kot eno od desetih slovenskih pokrajin. Poleg teh je predviden poseben status mestnih občin Ljubljana in Maribor.
Okoliščine oblikovanja takšnega predloga za Koroško je danes koroškim županom na seji sveta regije v Vuzenici predstavil Brezovnik. Koroška glede na predstavljene argumente stroke ne dosega upravnih in fiskalnih standardov. “Ocenjujemo, da Koroška pokrajina z manjšim številom prebivalcev ne bi bila sposobna zagotavljati učinkovitega razvoja znotraj same pokrajine,” je pojasnil Brezovnik in opozoril, da velja Koroška poleg Pomurja in Zasavja za eno najbolj degradiranih območij.
Ključni problem je po njegovih besedah ta, da je na Koroškem razvoj zastal prav zaradi pretekle upravne in fiskalne centralizacije Slovenije. Koroški se tudi zaradi odsotnosti ustrezne prometne infrastrukture ni uspelo razviti v gospodarsko-upravno središče, zato je velik problem zadržati prebivalce v regiji.
Ti namreč delovno migrirajo proti Velenju, Celju, osrednji Sloveniji in Avstriji, sčasoma pa to vodi v preselitve. In pri tem so demografske napovedi zelo slabe, saj naj bi leta 2038 na Koroškem bivalo le še okoli 60.000 prebivalcev. Danes v regiji živi dobrih 70.000 prebivalcev.
V smislu upravnih migracij pa je Koroška vezana na Maribor in tako so s ciljem zagotoviti zadosti veliko in homogeno enoto v stroki razmišljali ali o združitvi Koroške s Šaleško ali s Štajersko. Glede na razvijajočo se tretjo razvojno os pa je tako zdaj predlog stroke, da se oblikuje Koroško-šaleška pokrajina.
Temu pa koroški župani ostro in enotno nasprotujejo. Župan Občine Muta Mirko Vošner je danes med drugim izpostavil zgodovinska dejstva v prid samostojni Koroški in spomnil, da je tudi Slovenija postala samostojna država zaradi zgodovinskih dejstev.
Župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen je spomnil, da so v praksi dokaz boljše razvitosti prav manjše občine, ki so z odcepitvijo od večjih dosegle boljši razvoj, kot bi ga, če bi ostale del večjih občin. Koroška bi bila zagotovo na slabšem, če se združi s Šaleško regijo, je prepričan Rožen.
“Država naj deluje kot dobra mama, ki poskrbi za vse svoje otroke oz. pokrajine, in šibkejšim, med katere spada Koroška, tudi pomaga,” pa je dodala županja Občine Dravograd Marijana Cigala. Tako upa, da bo država “dobra mama” in da se ne bo omejila na gole številke.
“Mi delamo veliko napako pri regionalizaciji, ker se pogovarjamo o mejah in sedežih, vsebine pa se ne dotikamo. Najprej moramo vedeti, kakšne bodo pristojnosti pokrajine in koliko bo sredstev, da bo pokrajina lahko zmanjšala razvojno zaostalost, šele nato se lahko pogovarjamo o mejah pokrajine,” pa je opozoril župan Občine Prevalje Matic Tasič.
Celovit pregled pristojnosti in nalog pokrajin strokovna skupina načrtuje v naslednjih treh mesecih, pri te pa bo izhajala tudi iz predlogov regionalizacije iz leta 2008, je pojasnil Brezovnik.
Sicer pa Brezovnik ocenjuje, da je Slovenija danes s procesom regionalizacije zelo daleč, ker se je stroka uspela poenotiti pri enovitem predlogu, poenotile so se tudi slovenske občine, predlogu nasprotujejo le koroške občine. “Drugih resnih predlogov na zdajšnji osnutek teritorialne členitve ni bilo,” je dejal Brezovnik.
Zdaj je po njegovih besedah treba zagotoviti normalni nadaljnji razvoj razprav, tudi s politiko. “Prišel je čas, ko se bo morala v proces vključiti vlada skupaj z ministrstvi in skupaj s stroko pripraviti pregled vseh pristojnosti in nalog,” je dejal Brezovnik.
Po zadnjem predlogu stroke je sicer za sedež Koroško-šaleške pokrajine predviden Slovenj Gradec, za sedež njenega pokrajinskega sveta Velenje in sedež sveta občin Ravne na Koroškem.
