Košarkarski dnevnik: Slovensko sanjsko moštvo

Košarkarski dnevnik: Slovensko sanjsko moštvo

Inspiracija so. Pa niti ne zato, ker v 40 minutah uspejo dati kak koš več kot nasprotnik. Tudi če jim to ne bi uspelo in bi bili srebrni, bronasti, peti ali osmi … Inspiracija so, čez kaj so šli, da so tu, kjer so. Igor Kokoškov čez prometno nesrečo, ki je končala športno kariero. Epa"> Epa Jaka Laković čez serijske poraze na odločilnih tekmah, tudi za točko razlike. Aleksander Sekulič je še poleti z mlado reprezentanco izpadel iz elite. Spomnimo se, kako je Klemen Prepelič pred domačim Eurobasketom še drugič izpadel iz reprezentance in dvomil, da se bo vanjo sploh še vrnil. Ali kako se Gašper Vidmar muči s pridobivanjem novih pogodb zaradi škripajočih kolen. Za Edom Murićem je sezona z žulji na zadnjici, kaj šele za Jako Blažičem, ki se iz evrolige seli v Andoro, da si povrne samozavest. Da ne govorimo o Saši Zagorcu, ki je leta 2013 praktično že končal kariero in se že prostovoljno žogal v Grosuplju, preden ga je od mrtvih prebudil Predrag Milović v Zlatorogu. Pa Matic Rebec? Še leta 2013 je bil uvrščen med Fibine največje talente, leto kasneje pa doživel hudo poškodbo kolena. In kako jezen je bil leta 2015 selektor Jure Zdovc, ker je bil Aleksej Nikolić enostavno preutrujen za sodelovanje. Epa"> Epa Tako na oko: prava razbita vojska individualcev. Zakaj za vraga bi za vekomaj preskrbljeni Goran Dragić prišel iz bleščečega Miamija in zapravljal poletje z njimi? S 70-milijonsko pogodbo v žepu za dnevnice že ne. Itak gredo v dobrodelne namene. Tudi za poraze z eksoti ne. Dokazovati se mu že dolgo več ni treba. Samo še doseči si je želel nekaj s Slovenijo. In letos ni smel zafrkniti, saj je bilo vse naštimano zanj: največji prijatelj med trenerji za selektorja, največji talent v Evropi za soigralca in ekspresno spreminjanje zakonodaje o tujcih za piko na i."„Od Ilirije do tega, a?" se je veselil z najnovejšim pokalom. Zaslužil si ga je. Bil je to, kar je reprezentanci vseh 25 let manjkalo – edini pravi vodja, ki ga priznavajo vsi. In ko je Kokoškov

Inspiracija so. Pa niti ne zato, ker v 40 minutah uspejo dati kak koš več kot nasprotnik. Tudi če jim to ne bi uspelo in bi bili srebrni, bronasti, peti ali osmi … Inspiracija so, čez kaj so šli, da so tu, kjer so. Igor Kokoškov čez prometno nesrečo, ki je končala športno kariero. Epa”> Epa Jaka Laković čez serijske poraze na odločilnih tekmah, tudi za točko razlike. Aleksander Sekulič je še poleti z mlado reprezentanco izpadel iz elite. Spomnimo se, kako je Klemen Prepelič pred domačim Eurobasketom še drugič izpadel iz reprezentance in dvomil, da se bo vanjo sploh še vrnil. Ali kako se Gašper Vidmar muči s pridobivanjem novih pogodb zaradi škripajočih kolen. Za Edom Murićem je sezona z žulji na zadnjici, kaj šele za Jako Blažičem, ki se iz evrolige seli v Andoro, da si povrne samozavest. Da ne govorimo o Saši Zagorcu, ki je leta 2013 praktično že končal kariero in se že prostovoljno žogal v Grosuplju, preden ga je od mrtvih prebudil Predrag Milović v Zlatorogu. Pa Matic Rebec? Še leta 2013 je bil uvrščen med Fibine največje talente, leto kasneje pa doživel hudo poškodbo kolena. In kako jezen je bil leta 2015 selektor Jure Zdovc, ker je bil Aleksej Nikolić enostavno preutrujen za sodelovanje. Epa”> Epa Tako na oko: prava razbita vojska individualcev. Zakaj za vraga bi za vekomaj preskrbljeni Goran Dragić prišel iz bleščečega Miamija in zapravljal poletje z njimi? S 70-milijonsko pogodbo v žepu za dnevnice že ne. Itak gredo v dobrodelne namene. Tudi za poraze z eksoti ne. Dokazovati se mu že dolgo več ni treba. Samo še doseči si je želel nekaj s Slovenijo. In letos ni smel zafrkniti, saj je bilo vse naštimano zanj: največji prijatelj med trenerji za selektorja, največji talent v Evropi za soigralca in ekspresno spreminjanje zakonodaje o tujcih za piko na i.”„Od Ilirije do tega, a?” se je veselil z najnovejšim pokalom. Zaslužil si ga je. Bil je to, kar je reprezentanci vseh 25 let manjkalo – edini pravi vodja, ki ga priznavajo vsi. In ko je Kokoškov

Scroll to top
Skip to content