Kategorija: Komentarji Wed, 24 Jan 2018 21:00:00 +0100 Glavna železniška in avtobusna postaja v prestolnici sta sramota za mesto in državo. Temu pritrjujejo uporabniki pa tudi strokovna javnost od arhitektov do prvega mestnega urbanista, podžupana Janeza Koželja. Vse je še vedno tako kot pred tridesetimi leti: na avtobus potniki čakajo na mrazu, snegu, dežju in vročini, posedajo na asfaltu ali na prtljagi, na železniške perone kovčke vlečejo po stopnicah, dostopov za invalide ni. Spremenila se ni niti vožnja z vlakom: še vedno zamujajo, vozijo počasi in so neudobni, do Primorske pa je po tirih tako rekoč nemogoče. Utopično je zato nagovarjati ljudi k brezogljični, okoljsko bolj zavedni družbi oziroma k večji uporabi javnega prevoza. In še primerjava s tujino. Pogled na ljubljansko in na primer dunajsko glavno železniško postajo jasno kaže, da je pri nas nekaj hudo …
Kot pred tridesetimi leti
- hudo
- Delo
- 24 januarja, 2018
Kategorija: Komentarji Wed, 24 Jan 2018 21:00:00 +0100 Glavna železniška in avtobusna postaja v prestolnici sta sramota za mesto in državo. Temu pritrjujejo uporabniki pa tudi strokovna javnost od arhitektov do prvega mestnega urbanista, podžupana Janeza Koželja. Vse je še vedno tako kot pred tridesetimi leti: na avtobus potniki čakajo na mrazu, snegu, dežju in vročini, posedajo na asfaltu ali na prtljagi, na železniške perone kovčke vlečejo po stopnicah, dostopov za invalide ni. Spremenila se ni niti vožnja z vlakom: še vedno zamujajo, vozijo počasi in so neudobni, do Primorske pa je po tirih tako rekoč nemogoče. Utopično je zato nagovarjati ljudi k brezogljični, okoljsko bolj zavedni družbi oziroma k večji uporabi javnega prevoza. In še primerjava s tujino. Pogled na ljubljansko in na primer dunajsko glavno železniško postajo jasno kaže, da je pri nas nekaj hudo ...