Preteklo leto so ponovno zaznamovali nekateri odmevni primeri, ki kažejo, da kljub boljšemu prepoznavanju pojavnosti korupcije v Sloveniji ter glasnim zavezam političnih oblasti k boju zoper njo ignoranca do korupcije, tudi na strani oblasti, ostaja stalnica v slovenskem prostoru, v oceni stanja ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč danes objavila poročilo za lansko leto ter oceno stanja na področju korupcije za leto 2015. V njem opozarja na prisotnost sistemske korupcije v Sloveniji. Dejavniki tovrstnih oblik korupcije so predvsem šibkost integritete javnega sektorja, neobvladovanje nasprotij interesov, delovanje sodstva in tožilstva, ki ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva posamezniku, prenormiranost sistema javnega naročanja, netransparentno lobiranje ter prekomeren vpliv politike in nekaterih interesnih skupin na upravljanje državnega premoženja. Kljub vladnim zavezam za preprečevanje korupcije pa se je KPK soočala z ovirami, ki so jih povzročali ravno tisti državni organi, ki so izražali zavezo k večji transparentnosti. Takšen primer je bil povezan s spletnim orodjem Supervizor, katerega delovanje je bilo lani večkrat ovirano, še opozarja KPK. V oceni stanja komisija opozarja tudi na primere avtorskih honorarjev in dodatkov za stalno pripravljenost, ki so neposredno zadevali člane vlade. Kot so zapisali, “smo bili mestoma priča celo absurdnim izgovorom vpletenih ministrov ter vlade o tem, zakaj zaradi pomembnosti posameznikov ni treba ukrepati”. “Vlada je torej padla na lastnem preizkusu integritete,” ugotavlja KPK. Prav tako ostajajo korupcijska tveganja na področju privatizacije ter upravljanja z državnim premoženjem, predvsem zaradi vloge politične oblasti pri njuni izvedbi. KPK opozarja, da netransparentnost postopkov in vloga ministrstva za finance ter Banke Slovenije pri imenovanju vodilnih kadrov in odločanju v zvezi z naložbami države bistveno prispevata k slabemu upravljanju državnega p
