Tožilka Renata Vodnjov je zanj tudi na drugič ponovljenem sojenju zahtevala triletno zaporno kazen, njegov zagovornik Velimir Cugmas pa je medtem predlagal oprostilno sodbo.

Krašovca je tožilstvo obtoževalo, da je nekdanjo direktorico Betnave Dragico Marinič in nekdanjega šefa za investicije v Betnavi Antona Ekarta nagovoril, da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije, s tem pa so pridobili evropska sredstva v višini 1,772 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava.

Zaradi teh obtožb je bil v prvotnem sojenju decembra 2013 spoznan za krivega napeljevanja h goljufiji in obsojen na dve leti zapora. Višje sodišče je nato zaradi absolutnih kršitev kazenskega postopka obsodilno sodbo razveljavilo. V ponovljenem sojenju je bil nato decembra 2015 spet spoznan za krivega, a je vrhovno sodišče novembra lani sodbo razveljavilo in jo vrnilo okrožnemu sodišču v še eno odločanje.

Že med obravnavanjem zahteve za varstvo zakonitosti je vrhovno sodišče Krašovcu tudi prekinilo prestajanje vikend zaporne kazni, ki jo je začel prestajati junija lani.

Večina vpletenih v projekt Betnava je sicer krivdo priznala. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je bila za primer Betnava in Rimske Terme obsojena na enotno kazen šest let zapora, Mariničeva je bila obsojena na leto in 11 mesecev zapora, Ekart na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, nekdanji gradbeni nadzornik Karel Bogatin pa na 10 mesecev zaporne kazni.