V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) so za STA potrdili, da preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) potekajo v njihovi mariborski podružnici, pod drobnogled pa so kriminalisti vzeli sum kaznivih dejanj pred letošnjo pripojitvijo Probanke k DUTB in začetkom nadzorovane likvidacije Probanke septembra 2013.
“Preiskovalci opravljajo šest preiskav poslovnih prostorov na območjih policijskih uprav Maribor, Ljubljana in Celje, kjer iščejo in zasegajo dokaze,” so pojasnili na Generalni policijski upravi. “S kaznivimi dejanji je bila pridobljena protipravna premoženjska korist v višini 17 milijonov evrov,” so dodali.
Po doslej ugotovljenih informacijah so osumljeni bančniki iz banke s sedežem v Mariboru med letoma 2008 in 2010 v nasprotju s predpisi in dobro bančno prakso štirim gospodarskim družbam odobrili več kreditov, čeprav so vedeli, da jih družbe ne bodo sposobne vrniti, krediti pa tudi niso bili ustrezno zavarovani, so naknadno sporočili iz policije.
Predkazenski postopek usmerja specializirano državno tožilstvo, aktivnosti pa izvaja 41 preiskovalcev NPU ob pomoči kriminalistov policijske uprave Maribor.
Po poročanju medijev so kriminalisti od jutra tudi na domu nekdanje predsednice uprave ugasle Probanke Romane Pajenk. Po informacijah portala 24ur.com zaradi spornih kreditov nekdanje uprave Probanke pod vodstvom Pajenkovi iščejo poslovno dokumentacijo, ki se nanaša na milijonska posojila nekdanje Probanke družbam Zlata Moneta II in Medaljon, celjskemu Klasju ter Pekarnam Ptuj.
Portal Siol.net medtem navaja, da jih sumijo zlorabe položaja pri odobritvi posojil družbam v lasti velenjskega poslovneža Tomaža Ročnika, brata Pajenkove.
Po informacijah portalov naj bi bilo kaznivih dejanj zlorabe položaja osumljenih pet bančnikov Probanke, poleg nekdanje prve dame ugasle mariborske banke še člana uprave Milana Lah in Vito Verstovšek, direktor v poslovni enoti Maribor Borut Bizjak in še eden od direktorjev znotraj banke Peter Lobnik.
Kriminalisti jih po pisanju 24ur.com sumijo, da so dajali posojila družbam, ki do tega niso bile upravičene in niso bile kreditno sposobne, saj so nekatere poslovale celo z izgubo. Po mnenju kriminalistov, tako 24ur.com, naj bi bančniki vedeli, da družbe kreditov ne bodo mogle vrniti. Tako naj bi kršili več bančnih predpisov in internih aktov, pa tudi zakon o bančništvu.
V primeru posojila Klasju Celje in Pekarnam Ptuj naj bi šlo po navedbah 24ur.com za pet milijonov evrov, čeprav naj bi bil denar v resnici namenjen enemu od Ročnikovih podjetij, ki naj bi potem s tem denarjem kupil delnice NKBM, ki jih je imela v lasti Probanka.
Premoženje Probanke je bilo skupaj s tistim od Factor banke v začetku tega leta po odločitvi vlade pripojeno k DUTB, banki pa sta izgubili bančno licenco in ugasnili. Na DUTB je zato tudi dokumentacija, povezana s posojili obeh bank.
Bančna komisija DZ, ki pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) preiskuje dogajanje v bankah, ki je skopalo bančno luknjo, ki jo je morala zakrpati država, je nekdanjo upravo Probanke zaslišala, medtem ko se je ta umaknila iz oči javnosti.
Tako je Pajenkova med pričanjem sredi aprila, odprtim za javnost, poudarila, da o poslih njenega brata in kreditih, ki jih je najemal v Probanki, ne ve ničesar. Tudi o svojem podpisu na aneksih pogodb o podaljšanju kreditov Ročniku ni vedela ničesar. “Delala sem pošteno in to lahko dokažem,” je zatrdila.
Da ji je žal za to, kar se je zgodilo z banko, a da krivde ne čuti, je takrat zatrdila tudi Lahova. “Krivde za to ne morem prevzeti, ker smo naredili res vse, da smo poslovali dobro, da smo imeli usposobljen kader ter zadovoljne komitente in lastnike. Za to smo delali od jutra do večera, nismo pa bili v stanju zmenedžirati situacije, ki je nastopila v krizi,” je pojasnila.
Logarjeva komisija, ki je po zaslišanjih o dogajanju v Probanki in Factor banki izdelala vmesno poročilo, je v njem ugotovila slabe bančne prakse, za katere so po njenem odgovorne uprave in nadzorni svet bank, pa tudi bančni regulator. Komisija je med drugim državnemu zboru predlagala, naj to poročilo skupaj s prilogami kot naznanitev suma storitve kaznivih dejanj posreduje nacionalnemu preiskovalnemu organu, specializiranemu državnemu tožilstvu in ministrstvu za notranje zadeve.
