Rast zasebnega finančnega premoženja v Sloveniji še vedno, kljub temu da je bila v zadnjih 20 letih s petimi odstotki blizu svetovnega povprečja, zaostaja za 10-odstotno rastjo, zabeleženo v srednji in vzhodni Evropi, na Baltiku in v Rusiji. Zato zasebno finančno premoženje Slovencev predstavlja 1,7 odstotka skupnega zasebnega finančnega premoženja v tej regiji, kar je občutno manj od 4,7 odstotka leta 1999, so navedli v BCG.
V Sloveniji je po raziskavi koncentracija premoženja skladna s srednje- in vzhodnoevropskim vzorcem, ki se bistveno razlikuje od globalnih številk. Slovenci, ki imajo manj kot 250.000 dolarjev neto premoženja, predstavljajo 45 odstotkov celotnega slovenskega osebnega finančnega premoženja. Na svetovni ravni se ta številka giblje pri 35 odstotkih.
Ob tem je velik del premoženja skoncentriran v rokah posameznikov z izjemno visoko neto vrednostjo. Tistih, ki imajo več kot 100 milijonov dolarjev finančnega premoženja. Raziskava ugotavlja, da imajo ti v lasti 25 odstotkov celotnega finančnega premoženja v Sloveniji.
“Koncentracija premoženja se bo verjetno povečala, saj premožnejši ljudje v Sloveniji povečujejo svoje premoženje hitreje kot manj premožne skupine,” je dejal Čorak. Delež oseb s premoženjem do 250.000 dolarjev naj bi se do leta 2024 v Sloveniji zmanjšal na 43 odstotkov, medtem ko naj bi se delež tistih z več kot 100 milijonov dolarjev povečal na 27 odstotkov, napoveduje v družbi.
V Sloveniji so vzajemni skladi in neposredne kapitalske naložbe vse bolj priljubljene, njihov delež je v skladu s svetovnim povprečjem in nad srednje- in vzhodnoevropskimi trendi. Medtem so življenjska zavarovanja in pokojninski prihranki v zadnjih petih letih izgubili zagon in upadajo. Delež gotovine in depozitov je v zadnjih 20 letih ostal stabilen, državne obveznice so se zmanjšale in predstavljajo manj kot odstotek celotnega premoženja, kar je precej manj kot v drugih državah.
Za rast premoženja v zadnjih 20 letih je značilna izjemna odpornost. Kljub večkratnim krizam je ta ostala trdna. Danes ima več premoženja v lasti več ljudi in razlike v premoženju, ki so ločevale zrele trge od trgov v razvoju, so se dramatično zmanjšale. V svetovnem merilu se je zasebno finančno premoženje med letoma 1999 in 2019 skoraj potrojilo, z 80.000 na 226.000 milijard dolarjev.
Okrevanje po koronavirusu bo vplivalo na rast premoženja v prihodnjih letih. Najnovejša raziskava BCG kaže, da bo pandemija v bližnji prihodnosti globalno premoženje zmanjšala. Če bo okrevanje hitro, se bo premoženje povečalo z 226.000 na 282.000 milijard dolarjev do leta 2024. Če bo okrevanje počasno, bo padlo in se do leta 2024 povečalo na 265.000 milijard dolarjev, ob dolgotrajni škodi pa se bo do leta 2024 povečalo na 243.000 milijard dolarjev.
Številni ponudniki se do zdaj niso mogli ali niso želeli lotiti sprememb. Potrebo po tem pa kaže dejstvo, da so kljub večjemu premoženju in večji bazi strank dobički približno enaki kot pred 10 leti. Ponudniki storitev so lani tako po vsem svetu ustvarili le 135 milijard dolarjev dobička, kar ni veliko več kot 130 milijard dolarjev v letu 2007, so še navedli v Boston Consulting Group.
