Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je danes drugič zaslišala nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča. Ta je poudaril, da se je v vladi pri kakršnemkoli odločanju glede projekta izločil. Nekatera videnja o projektu pa komisiji zdaj pojasnjuje za zaprtimi vrati. Križanič je bil minister za finance v času vlade Boruta Pahorja, v obdobju 2008-2012, pred tem pa je bil od junija 2005 član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lastnika Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Ker je za Teš izdelal študijo o primernosti naložbe v šesti blok, se je tako kot nadzornik in minister izločil iz kakršnegakoli odločanja o tem projektu, je pojasnil članom komisije. Vlada je takrat zahtevala, da se vzpostavi ekonomika projekta, sam se v obvladovanje cen ni želel vključiti, o tem so odločali drugi. Vlada se po njegovih pojasnilih v podrobnosti cen posameznih postavk ni spuščala, dokler ni prišlo do vprašanja državnega poroštva. Takrat so se začele intenzivne razprave in pritisk na znižanje cene. “Po mojem vedenju so razprave na vladi tekle o obvladovanju stroškov projekta in o tem, ali naj država da garancijo, ker so bili pogoji EIB ugodni,” je dejal. Po Križaničevi oceni je ključen problem v podpisu pogodbe z Alstomom, ne nadzorni svet HSE ne vlada pa niso vedeli, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji je bila ta podpisana – vse dokler se ni zamenjalo vodstvo v HSE. Vlada po njegovih pojasnilih ni vedela za podrobnosti, kot je npr. eskalacijska klavzula, ki so pripomogli k zviševanju cene investicije. O tem, kar se je dogajalo pred tem, mimo volje nadzornikov, na odprtem delu seje ni želel govoriti, to naj bi pojasnil na zaprtem delu seje. Na zaprtem delu naj bi govoril tudi o ozadju pogodbe z Alstomom, ki izvira iz časa pred letom 2008. Vlada je po njegovih besedah opazila ‘napihovanje‘ cene in zahtevala, da se to prekine, da se cena oz. stroški obvladajo, ni pa imela podatkov, kako je o
