Križnar je bil aretiran 19. maja, konec tedna pa so ga po posredovanju slovenskega zunanjega ministrstva izpustili iz zapora. Česa je bil osumljen, uradno ni znano, po neuradnih podatkih pa ni imel ustreznih dovoljenj za vstop na območje.
Za Televizijo Slovenija je danes povedal, da so ga obtoževali vohunjenja na naftnih poljih, nad katerimi ležijo Nubske gore in da so ga sumili iskanja stika z uporniki milic, ki se borijo proti režimu v Jubi. Kot je dodal, so se bali, da je z dronom posnel iz zraka vso razbito infrastrukturo, ki so jo v medsebojnih spopadih uničili pripadniki dveh prevladujočih plemen.
“Videl sem stvari, ki jih ne bi smel videti, slišal sem stvari, ki jih ne bi smel slišati,” je dejal in dodal, da so ga želeli prestrašiti, da se ne bi nikoli več vrnil v te kraje.
Kot je povedal zbranim medijem ob prihodu v Benetke, je bila to ena najhujših izkušenj v njegovem življenju. Povedal je, da je bil v zaporu deležen psihičnega maltretiranja, z domačini pa da se ravna bistveno huje kot s tujci.
Za Radio Slovenija je danes dejal, da v zaporu “ni bilo ne zraka, ne čistih prostorov, nobenih pravic”. V zaporu so tudi politični zaporniki, ki so tam že več let in so mu povedali več strašnih zgodb.
Križnar je krenil iz Slovenije 7. aprila in pristal v glavnem mestu Južnega Sudana, v Jubi. Nubskih gora ni dosegel, saj so ga prej zajele tamkajšnje oblasti in ga obtožile, da nima pravih dokumentov za premikanje po državi ter za snemanje.
Ob aretaciji so mu zaplenili kamero, kasneje pa še telefonsko kartico. Prav zato so se na zunanjem ministrstvu odločili, da informacije o njegovi aretaciji ne posredujejo v javnost, prav tako pa so bili skopi z vsakršnimi podrobnimi informacijami, ki bi lahko škodile njegovi varnosti, poroča časnik Večer.
Po poročanju Večera je Križnar iskal pot čez naftna polja, ko so ga prijeli. Povedal je, da je skušal v Nubske gore pretovoriti napravo za črpanje vode, “da pomagam tem našim Nubam”.
Za Radio Slovenija je ocenil, da se razmere v nubskih gorah spreminjajo na slabše in da želijo oblasti iztrebiti avtohtono prebivalstvo. Vedno več je nadzora iz sveta in zato niti neodvisnih ne spuščajo zraven.
“Ampak mi bomo šli,” je napovedal in dodal, da je s tokratno izkušnjo dobil znanje, kako Nubam prepeljati vrtalno napravo. Pri tem računa na zveze s tistimi, ki so ga zasliševali oz. njihovo pomoč, je pojasnil.
61-letni aktivist in humanitarni delavec je bil že večkrat zaprt v tujini. Leta 2006 je bil zaprt v Sudanu, kjer je v zaporu v kraju El Fašir preživel približno mesec dni. Policija ga je aretirala, ko je želel nezakonito vstopiti v državo, saj ni imel vizuma. Po diplomatskem posredovanju Slovenije ga je sudanski predsednik Omar al Bašir pomilostil.
Leta 2003 je bil tudi v zaporu v Etiopiji. Tamkajšnja policija ga je aretirala na območju omejenega gibanja, saj naj bi bil tam brez potrebnega dovoljenja.
