25. maj 1993 – Varnostni svet ZN je ustanovil sodišče s soglasno sprejeto resolucijo 827. S tem je ZN ustanovil prvo sodišče za vojne zločine.

15. september 1993 – Generalna skupščina ZN je izvolila prve sodnike.

8. julij 1994 – VS ZN je za glavnega tožilca imenoval Richarda Goldstonea.

7. november 1994 – Sodišče je izdalo prvo obtožnico. V prvem letu delovanja je pripravilo obtožnice proti 46 osebam.

16. november 1995 – Sodišče je političnega in vojaškega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića in Ratka Mladića obtožilo za genocid v Srebrenici julija 1995.

1. april 1996 – Sodišču se je predal prvi obtoženec, Tihomir Blaškić.

7. maj 1996 – Začelo se je prvo sojenje. Sodili so bosanskemu Srbu Dušku Tadiću, obtoženem za zločine v taborišču Omarska. 7. maja 1997 ga je kot prvega obsodilo.

24. maj 1999 – Sodišče je kot prvo mednarodno sodišče obtožilo kakega aktualnega predsednika države, jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića za zločine na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu med letoma 1991 in 1999.

29. junij 2001 – Miloševića so izročili haaškemu sodišču. Sojenje temu najvišjemu državnemu predstavniku na sodišču se je začelo 12. februarja 2002. Postopek so končali 14. marca 2006, potem ko je 11. marca istega leta umrl naravne smrti v zaporu sodišča.

2. avgust 2001 – Sodišče je izreklo prvo obsodbo za genocid častniku bosanskih Srbov Radislavu Krstiću. Za sodelovanje v genocidu v Srebrenici ga je obsodilo na 46 let zapora.

27. januar 2003 – Sodišče je izdalo prvo obtožnico bivšim poveljnikom Osvobodilne vojske Kosova, med drugim za Fatmirja Limaja.

31. december 2004 – Haaško tožilstvo je vložilo zadnjo obtožnico; skupno jih je vložilo proti 161 obtožencem.

9. marec 2005 – Na sodišču BiH so oblikovali senat za vojne zločine, na katerega je haaško sodišče doslej preneslo največ primerov. Prvega 29. septembra istega leta.

15. marec 2005 – Sodišče je izdalo prvo obtožnico za konflikt leta 2001 v Makedoniji proti bivšemu makedonskemu notranjemu ministru Ljubu Boškoskemu in policijskemu častniku Johanu Tarčulovskemu.

30. november 2005 – Izrečene so bile prve obsodbe za vojne zločine med konfliktom na Kosovu 1998/1999, med drugim Limaju.

10. december 2005 – V Španiji so prijeli in nato sodišču izročili iskanega ubežnika, bivšega hrvaškega generala Anteja Gotovino.

30. november 2006 – Sodišče je prvič izreklo najvišjo kazen, dosmrtni zapor, za Stanislava Galića, poveljnika vojske bosanskih Srbov za obstreljevanje Sarajeva med letoma 1992 in 1994.

30. julij 2008 – Po 13 letih na begu je Beograd sodišču izročil političnega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Sojenje se je začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014.

26. februar 2009 – Sodišče je v prvi obsodbi za zločine srbskih sil na Kosovu leta 1999 na 22 let zapora obsodilo Nikolo Šainovića, Nebojšo Pavkovića in Sretena Lukića. Vladimir Lazarević in Dragoljub Ojdanić sta bila obsojena na 15 let, bivši predsednik Srbije Milan Milutinović pa je bil oproščen. V prizivnem postopku 23. 1. 2014 je kazni zmanjšalo Šainoviću na 18 let, Lukiću na 20, Lazareviću na 14.

17. marec 2009 – Bivši predsednik parlamenta Republike srbske Momčilo Krajišnik je kot prvi najvišji politik bosanskih Srbov spoznan za krivega in obsojen na 20 let zapora za zločine proti nesrbskim civilistom.

20. julij 2009 – Sodišče je drugič izreklo obsodbo na dosmrtni zapor. Bosanskega Srba Milana Lukića je obsodilo zaradi umora več kot 130 bošnjaških civilistov v Višegradu leta 1992.

10. junij 2010 – Na svojem največjem sojenju je sodišče sedmim bivšim vojaškim in policijskim častnikom bosanskih Srbov izreklo drugo sodbo za genocid v Srebrenici. Vujadina Popovića in Ljubišo Bearo je obsodilo na dosmrtni zapor. Sodišče je v razsodbi potrdilo, da je bil v Srebrenici leta 1995 storjen genocid nad Bošnjaki. V prizivnem postopku, ki se je končal 30. januarja 2015, so glavnima obsojenima potrdili dosmrtni zapor.

22. december 2010 – VS ZN je ustanovil mednarodni rezidualni mehanizem (MICT), ki bo po koncu mandata sodišča do konca izpeljal postopke. Delovati je začel 1. julija 2013.

26. maj 2011 – Po 16 letih na begu so prijeli vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića. Sojenje se je začelo 16. maja 2012, končalo pa 15. decembra 2016.

20. julij 2011 – Gorana Hadžića, bivšega vodjo Srbov na Hrvaškem, so kot zadnjega od 161 obtožencev aretirali po sedmih letih na begu.

6. september 2011 – Nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Momčilo Perišić je bil kot prvi visoki jugoslovanski predstavnik obsojen na 27 let zapora za zločine v BiH. V prizivnem postopku so ga 28. februarja 2013 oprostili.

16. november 2012 – Prizivno sodišče je bivša hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača oprostilo obsodb za zločine med operacijo Nevihta.

29. november 2012 – V delni ponovitvi sojenja je sodišče oprostilo bivšega kosovskega premiera Ramusha Haradinaja vseh obtožb med spopadi na Kosovu v letih 1998 in 1999. Haradinaj, najvišji predstavnik Kosova, ki se je moral zagovarjati pred sodiščem, je bil sicer oproščen že na prvem sojenju leta 2008.

12. december 2012 – Nekdanjega častnika vojske Republike srbske Zdravka Tolimirja so zaradi genocida v Srebrenici obsodili na dosmrtni zapor. V prizivnem postopku so 8. april 2015 pravnomočno potrdili obsodbo.

27. marec 2013 – Nekdanji notranji minister Republike srbske Mićo Stanišić in nekdanji načelnik policije bosanskih Srbov Stojan Župljanin sta bila obsojena na 22 let zapora zaradi pregona Bošnjakov in Hrvatov med vojno v BiH. 30. junija 2016 je sodišče v prizivnem postopku potrdilo sodbo.

29. maj 2013 – Šest nekdanjih političnih in vojaških voditeljev Hrvatov v BiH, t. i. Herceg-Bosni je bilo obsojenih na zaporne kazni. Predsednik vlade Herceg-Bosne Jadranko Prlić na 25 let zapora, Bruno Stojić na 20 let, Milivoj Petković na 20 let, Berislav Pušić na 10 let, Valentin Ćorić na 16, Slobodan Praljak pa na 20 let.

30. maj 2013 – Nekdanjega vodjo srbske varnostne službe Jovico Stanišića in njegovega pomočnika Franka Simatovića je sodišče oprostilo. V prizivnem postopku 9. decembra 2015 je razveljavilo oprostilni sodbi in jima odredilo ponovno sojenje za vojne zločine. Začelo se je 13. junija 2017 in se bo nadaljevalo v okviru rezidualnega mehanizma.

24. marec 2016 – Bivši politični voditelj bosanskih Srbov in vrhovni poveljnik vojske bosanskih Srbov Radovan Karadžić obsojen na 40 let zapora za genocid v Srebrenici, obleganje Sarajeva in druge zločine med vojno v BiH. To je bil najvišji politik, ki mu je sodišče izreklo sodbo. V njegovem primeru je sodišče prvič razsojalo o zajetju 377 modrih čelad kot talcev od 26. maja do 19. junija 1995 in ga spoznalo za krivega. Prvič je razsojalo tudi o genocidu v sedmih občinah na zahodu BiH, a ga po tej točki ni spoznalo za krivega. 6. decembra 2016 se je na razsodbo pritožil.

24. marec 2016 – Bivšo tiskovno predstavnico glavne haaške tožilke, francosko novinarko Florence Hartmann, so za pet dni priprli zaradi nespoštovanja sodišča na podlagi obsodbe iz leta 2009, ker je v knjigi Mir in kazen (2007) razkrila nekatere zaupne podrobnosti s sojenja Miloševiću. Šlo naj bi za zaupne podatke, ki srbsko državo vpletajo v genocid v Srebrenici.

31. marec 2016 – Oproščen je bil vodja Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj, ki je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Tožilstvo se je pritožilo.

22. november 2017 – Bivši načelnik generalštaba vojske Republike srbske Ratko Mladić je bil obsojen na dosmrtni zapor za genocid v Srebrenici ter vojne zločine in zločine proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva in zajetja opazovalcev ZN in modrih čelad med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.

29. november 2017 – Sodišče je v prizivnem postopku izreklo svojo zadnjo sodbo. Potrdilo je prvostopenjsko sodbo šestim visokim predstavnikom Herceg-Bosne iz 29. maja 2013, ko jih je obsodilo na skupno 111 let zapora. V dramatičnem razpletu je sredi izreka sodbe 72-letni bivši načelnik generalštaba HVO Slobodan Praljak iz stekleničke spil strup in po poročanju hrvaških medijev nato v bolnišnici umrl.