Evropski poslanec Franc Bogovič je z nekdanjim evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom pobudnik razprave o krožnem gospodarstvu v kmetijstvu. Konec prejšnjega tedna je bila v njegovi organizaciji odmevna regionalna razprava o priložnosti prleško-prekmurskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu.V uvodu je pobudnica in povezovalka platforme Krožna sprememba (Circular Change) Ladeja Godina Košir poudarila ključne globalne izzive in nujnost v smeri krožnega gospodarstva. V kmetijstvu je izpostavila priložnosti za optimizacijo pri upravljanju zemlje in učinkovitejše povezovanje poljedelstva in živinoreje. Na področju potrošnje so ključen izziv zmanjševanje količin odpadne hrane in spreminjanje prehranskih navad ter embalaža. V ponazoritev je navedla podatek, da potrošniki v razvitih državah zavržejo 222 milijonov ton hrane. To je samo osem milijonov manj, kot je proizvede podsaharska Afrika (230 milijonov ton). In kje je v tej zgodbi Pomurje?Franc Režonja, direktor soboškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, je predstavil gibanja v kmetijstvu v zadnjih desetih letih. Za Pomurje je značilno zmanjševanje obdelovalnih površin. V zadnjih desetih letih pa so se povečale obdelovalne površine na kmetijo in število mladih prevzemnikov. Pomurje prednjači v odnosu do preostale Slovenije po številu hektarjev pridelave hrane na pokritih površinah.Zmanjšuje se število kmetijskih gospodarstev, predvsem malih kmetijskih gospodarstev. Podatek o zmanjševanju obdelovalnih površin zahteva pojasnilo. Obdelovalne površine se zmanjšujejo predvsem na Goričkem. Za ta del Pomurja so bila značilna mala kmetijska gospodarstva, ki so zaradi ostarelosti nosilcev dejavnosti opustila kmetovanje, delno pa je to posledica omejevalnih dejavnikov zaradi zaščitnih ukrepov. Obdelovalno zemljo malih kmetij pa v ravninskem delu prevzemajo velike kmetije. Mladi kmet: Že iz zgodovine delamo tako Alojz Štuhec, mladi kmet iz Bolehnečincev, je predstavil model krožnega gospodarstva na svoji kmetiji. Poudaril j