Obseg BDP Kube se je letos skrčil za 0,9 odstotka, potem ko je v letu 2015 beležil 4,4-odstotno rast, je v torek v parlamentu povedal Cabrisas. Pred tem je otoška država nazadnje zabeležila negativno rast BDP v letu 1993, po razpadu nekdanje Sovjetske zveze.

Venezuela, najtesnejša zaveznica Kube, je zaradi nizkih cen nafte, svojega najpomembnejšega izvoznega artikla, v primežu gospodarske krize. V recesiji je že tretje leto in beleži najvišjo stopnjo inflacije na svetu. Zaradi znižanja cen nafte je letos zmanjšala dobavo nafte Kubi za 40 odstotkov.

Cabrisas je med vzroki za skrčenje BDP poleg težav Venezuele izpostavil tudi zmanjšanje prihodkov od izvoza redkih kubanskih izvoznih artiklov, kot so sladkor, bencin in nikelj, katerih cene so se v zadnjih letih znižale.

Prav tako je negativno na gospodarsko aktivnost vplivalo dejstvo, da je 55 let stari ameriški embargo ostal v veljavi, pa čeprav sta državi vnovič vzpostavili diplomatske stike.

Medtem pa se povečuje zanimanje turistov za Kubo. Potem ko je ameriški predsednik Barack Obama pred dvema letoma odredil vzpostavitev diplomatskih stikov med Washingtonom in Havano, se je število tujih turistov na Kubi lani povečalo za več kot 15 odstotkov, podobno rast pa je pričakovati tudi letos.

Gospodarski minister je v parlamentu skupaj s kubanskim predsednikom Raulom Castrom zagotovil, da bodo socialne storitve za prebivalce kljub težkemu gospodarskemu položaju ostale brezplačne. Za leto 2017 sta napovedala gospodarsko rast v višini dveh odstotkov, če bo država zmanjšala stroške, povečala izvoz in našla alternative določenim uvoznim izdelkom.

Kubanski parlamentu je v torek sprejel tudi zakon, ki prepoveduje poimenovanje ulic, parkov ali drugih javnih mest po novembra umrlem voditelju Fidelu Castru.