“Poveljnik kubanske revolucije je umrl v petek ob 22.29,” je kmalu po polnoči sporočil njegov brat, predsednik Raul Castro na kubanski televiziji in napovedal, da ga bodo v skladu z njegovo željo kremirali danes. V državi bo nekaj dni veljalo žalovanje. Izjavo je končal z revolucionarnim sloganom “Proti zmagi, vedno!”, poročajo tuje tiskovne agencije.

Vzroka smrti niso sporočili. Tudi sicer je bilo njegovo zdravstveno stanje državna skrivnost. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je že vrsto let bolehal zaradi neke črevesne bolezni, ki ga je tudi privedla do tega, da je leta 2006 predal oblast bratu. “Ni mi bilo več živeti,” je glede takratnih zdravstvenih težav povedal v intervjuju nekaj let kasneje. Zatem se je le še nekajkrat pojavil v javnosti, vidno slaboten, a dobre volje. Nazadnje se je v javnosti pojavil 13. avgusta ob praznovanju svojega 90. rojstnega dne.

Fidel Castro je bil na čelu enopartijske komunistične Kube med letom 1959 in 2006. Njegovi podporniki trdijo, da je Kubo vrnil ljudem, nasprotniki pa ga obtožujejo zatiranja opozicije. V Miamiju v ameriški zvezni državi Florida, kjer živijo številni kubanski disidenti, je po vesti o smrti Fidela Castra britanski BBC poročal o slavju v več delih mesta.

Castro se je v zgodovino zapisal tudi kot človek, ki se je s svojim komunističnim režimom pred nosom ZDA zoperstavil desetim ameriškim predsednikom. Preživel naj bi več kot 600 poskusov atentatov.

Njegov brat Raul Castro je februarja 2008 tudi uradno postal kubanski predsednik, aprila 2011 je prevzel še vodenje kubanske komunistične partije. Za cilj si je postavil “posodobitev” kubanskega socialističnega gospodarstva in uvedel številne spremembe. Med drugim je Kubancem dovolil imeti v posesti hiše in avtomobile ter otoplil odnose z ZDA. S predsednikom ZDA Barackom Obamo je decembra 2014 sklenil dogovor za izpustitev političnih zapornikov na Kubi in obnovitev diplomatskih odnosov med državama.

Fidel se je po uradnih podatkih rodil 13. avgusta 1926 v mestu Biran na vzhodu Kube kot nezakonski otrok španskemu priseljencu, ki je postal uspešen kmetovalec, in njegovi služkinji. Študiral je pravo v Havani in odprl odvetniško pisarno, leta 1956 pa je s Che Guevaro in drugimi somišljeniki začel gverilsko vojno proti vladi generala Fulgenica Batiste. Leta 1959 je prisegel kot predsednik kubanske vlade in v državi uvedel komunistični režim.