Kučan je dejal, da ne verjame, da bo prihod novega hrvaškega predsednika Zorana Milanovića kaj spremenil v slovensko-hrvaških odnosih, glede na to, da je bil Milanović hrvaški premier v času, ko se je Hrvaška odpovedala arbitražnemu sporazumu.
Nerazumljivo je, da dve državi, ki sta v istem čolnu, nimata idej za skupne nastope in projekte, ki bi jih na podlagi svojih zgodovinskih izkušenj ponudili v protislovnem svetu in negotovi Evropski uniji, je dejal. “V tem je veliko skupnih interesov, namesto tega pa eni drugim kažemo mišice”, je opozoril Kučan.
Hrvaška je po njegovih besedah z izvolitvijo Zorana Milanovića na čelo države dobila bolj izkušenega politika, kot je bila dosedanja predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Kot je dodal, bi se mu zdelo normalno, če bi Milanović za svoj prvi obisk izbral Slovenijo.
Krepitev sodelovanja med Ljubljano in Zagrebom bo po njegovih besedah odvisna od razmer, v katerih se bosta kmalu znašli obe državi.
“Kakšen bo izid, ne bo odvisno samo od Milanovića, temveč tudi od tega, kdo bo vodil vlado v Ljubljani in koliko bo razumel pomen dobrih odnosov s Hrvaško,” je dejal Kučan v intervjuju za hrvaški časnik. Znova je izpostavil, da je pomemben element za prijateljstvo med dvema državama in narodoma zaupanje, ki je bilo porušeno s prisluškovanji.
Spomnil je tudi na čase, ko se je pripravljal sporazum Drnovšek-Račan, ter omenil takratni pogovor z nekdanjim hrvaškim premierjem Ivico Račanom, ki se je opravičil, ker sporazuma ne bo mogel uresničiti na hrvaški strani.
Račan je Kučanu povedal, da sta se srečala z Milanovićem, ki je takrat delal na hrvaškem zunanjem ministrstvu. Račanu je dejal, naj ne podpisuje sporazuma, ker na hrvaški vladi tega ne bodo sprejeli in bodo Račana označili za narodnega izdajalca, je dejal Kučan v intervjuju, ki so ga v Večernjem listu naslovili “Milanović je miniral sporazum Drnovška in Račana”.
Kučan ocenjuje, da slovenska blokada hrvaškega vstopa v schengen ne bi rešila problema migracij. Gre za vprašanje, ki ga je treba reševati skupaj, ker je to v interesu obeh držav. “Morali bi aktivno sodelovati s hrvaško politiko pri reševanju tistih praktičnih vprašanj, od katerih je odvisno, ali je Hrvaška zmožna vstopiti v schengen”, je dejal.
Kučan je govoril tudi o aktualni politični situaciji v Sloveniji. Po odstopu premierja Marjana Šarca vidi možnost oblikovanja nove vlade v sedanji sestavi državnega zbora. “Seveda dosedanji premier Šarec in njegova stranka ne bodo sodelovali, a je težko verjeti, da bo prišlo do trdne koalicije”, je ocenil.
Kot je dejal, so druga možnost parlamentarne volitve, ki bodo verjetno konec aprila. Kučan je zavrnil očitke, da bi osebno podpiral Šarca in zunanjega ministra Mira Cerarja.
Izključil ni niti možnosti, da bi SDS na čelu z njenim predsednikom Janezom Janšo zbrala potrebno večino za sestavo vlade, kar bi po njegovi oceni pomenilo “močan zasuk v desno”.
“Na politično sceno prihajajo populisti, politične skupine, ki ponujajo zelo enostavne rešitve, a jih potem niso zmožne uresničiti. Na volitvah to vendarle pritegne volilno telo,” je dejal. Podobno se je zgodilo na Madžarskem in Poljskem, kaj bolje ni niti na Slovaškem ali v Srbiji, je ocenil. Takšen scenarij po njegovem mnenju niti v Sloveniji ni nemogoč, a bo odvisen od razmer v času volitev.
