“Vsebinsko je izpraznil in profaniral to funkcijo ter po nepotrebnem daje argumente tistim, ki mislijo, da je ta funkcija odveč,” je Kučan povedal o aktualnem predsedniku in predsedniškem kandidatu Borutu Pahorju in dodal, da nimata stikov.
“Vidim ga kot sposobnega političnega tehnologa, s katerim se v Sloveniji lahko primerja le Janez Janša, drugi so manj spretni. Je politik, ki se zaveda politične moči sodobnih komunikacijskih poti. A so te njegove komunikacije plitke, poenostavitve pa prevelike,” je navedel. Razume sicer, da si politiki prizadevajo za podporo volivcev. “A podporo za kaj? Za svoja stališča in odločitve ali da bi podprli njih kot take,” se je vprašal in dodal, da če stališč in opredelitev ni, so odprta vrata v resnici namenjena zgolj samopromociji lastne podobe. “To niti ni politika, to je statiranje na polju politike,” je dejal.
Opredelil se je tudi do dela vlade, ki ji priznava, da je umirila politični prostor in bila uspešna pri ukvarjanju z gospodarsko in finančno, tudi socialno situacijo. Prav tako meni, da je Cerarju uspelo uveljavljati interese države pred interesi stranke oz. posameznika.
Hkrati pa ugotavlja, da je edina parlamentarna stranka, ki jo prepoznava kot levo, Levica. Kdo so nosilci socialdemokratskih idej, je po njegovem mnenju težko reči. “SD poti iz ujetosti v zanko tretje poti še vedno ni našla,” je dodal.
Da je slovenska politika premlačna, medla, pa meni ob odzivanju na dogajanje v Kataloniji. “Sledila je udobni logiki nevmešavanja v notranje zadeve,” je dejal. Slovenska politika bi morala po njegovem mnenju obsoditi državno nasilje, se zavzeti za spoštovanje pravice Kataloncev do demokratičnega referendumskega izrekanja in predlagati pogajanje o avtonomiji.
Kritičen je bil tudi do neodzivanja EU. “Če se v katerikoli članici teptajo temeljne pravice, je to problem celotne EU,” je dejal in spomnil na finančno krizo. “Ko gre za denar, je to torej problem EU, ko gre za človekove pravice, pa so to notranji problemi članic,” je dodal.
Da vrednotne ideje evropskega povezovanja niso bile zares ponotranjene, je po njegovih besedah pokazala tudi begunska kriza, ki je razkrila, da “solidarnosti med članicami ni”.
Obregnil se je tudi ob predsednika ZDA Donalda Trumpa in ocenil, da je nadvse tvegano usodo države z veliko politične, finančne, tudi vojaške moči z jedrskim arzenalom ter usodo sveta prepustiti “človeku s takšnimi protislovnimi stališči in razdiralnimi ravnanji, ki jih izpričuje ameriški predsednik”.
Obenem je dejal, da ne razume “stališča vlade, pa tudi ne predsednika države, da mora Slovenija kot članica Nata zgolj slediti stališčem Nata”. Uveljavljanje lastnih stališč je po njegovih besedah naporno, za njihovo obrambo je potrebna tudi samozavest, iskanje zaveznikov.
Razkril je še, da se mnogi trudijo, da bi ga politično osamili. “Deloma jim uspeva, saj se nekateri bojijo celo rokovati z menoj,” je navedel in dodal, da je to tudi vprašanje politične kulture in bojazni pred stigmatizacijo.
To prepoznava tudi v primeru odrekanja upravičenosti kandidature Marjanu Šarcu, ker je odraščal v rejniški družini in so dvomili o njegovem nacionalnem izvoru. “Vnašanje te dimenzije v politični diskurz je skrajno zavržno dejanje in nerazumljivo je, da nobeden od predsedniških sokandidatov tega ni obsodil. Kdor molči, se strinja!?” je navedel.
