“Predsednik ima razmeroma malo vzvodov neposrednega vplivanja. Ima javno besedo, predvsem pa ima integrativno vlogo v delovanju države in družbe. Prav zato so tako pomembne opredelitve predsednika republike do ključnih dilem in najobčutljivejših družbenih procesov,” meni Kučan. Po njegovem prepričanju mora predsednik “videti in slišati probleme in se do njih opredeljevati, pripravljen mora biti tudi tvegati ugovore in nasprotovanja, celo odpoklic”.
Kot je dejal, je preveč resnega političnega dela, da bi si “lahko privoščili predsednika, ki bi predvsem poskušal biti všečen in mislil prvenstveno na svojo ponovno izvolitev”. Ob tem je dodal, da so predsednikove javne opredelitve toliko vplivnejše, kolikor večji sta njegova integriteta in avtoriteta.
Glede tega, kako optimistično kaže glede resnih kandidatov na letošnjih predsedniških volitvah, je Kučan dejal, da bomo o tem lahko sodili šele, ko bo jasno, kdo vse misli, da lahko opravlja predsedniško funkcijo – “ljudje, ki mislijo, da lahko to funkcijo opravljajo bolje od aktualnega predsednika na njegov način, kar bi bilo težko, ali tisti, ki so prepričani, da jo je treba opravljati bistveno drugače”. Slednje bi bilo bliže njegovim predstavam o vlogi predsednika, je še pojasnil.
V pogovoru se je dotaknil tudi aktualnih razmer v državi in uresničevanja ustavne določbe glede pravne in socialne države. “Starejše generacije še živimo z nekim spominom na preteklost. Dostikrat je slišati, češ da je bilo včasih bolje. Ne, bilo je drugače,” je dejal. Pri ključnih področjih, kot so delavske pravice, javno šolstvo in zdravstvo ter socialna politika, po njegovih besedah ne gre za vprašanje, ali je bilo nekdaj bolje ali slabše. “Gre za vprašanje, kam vodi trend. In ta me skrbi,” je opozoril.
“Blagodati oživljene gospodarske rasti” bi morale biti po njegovem mnenju enakomerneje in pravičneje porazdeljene med vse. “O tem pogrešam stališča. Opažamo krizo sindikalnega organiziranja, sindikati so marsikje nezaželeni, posebno v manjših organizacijah. Kapital ne želi organiziranega varstva delavskih pravic. Tukaj bi potrebovali stališča, neke vrste smerokaz,” je dejal Kučan. Prav tako po njegovih besedah zahtevajo jasne družbene opredelitve vprašanja vse večjega vdiranja zasebnega v javnih prostor – v šolstvo in zdravstvo.
“Vlada mora o tem voditi račun. Vlada je operativna ustanova, ki sprejema pragmatične, konkretne rešitve. Njena naloga ni, da gleda zelo daleč naprej, predsednik pa bi moral videti dlje od nje, dlje od le današnjega dne,” je prepričan nekdanji predsednik.
