Izobraževanje na daljavo na splošno poteka dobro in brez večjih težav, ta trenutek pa je to v danih okoliščinah najboljši možni način za zagotavljanje pravice do izobraževanja, je še ocenila Kustečeva.
Kot je zagotovila, bo ob izboljšanju epidemiološke slike prioriteta odpiranje vrat šol, in sicer najprej za učence prve triade osnovne šole, nato pa za otroke s posebnimi potrebami.
Takoj, ko bodo strokovnjaki dali zeleno luč, da se v osnovne šole vrnejo tudi otroci s posebnimi potrebami, bodo na vladi to storili, je še napovedala ministrica za izobraževanje. “Te strokovne ocene ta trenutek nimamo,” je dodala Kustečeva, o čemer so po njenih besedah seznanili tudi ustavno sodišče.
Vlada je medtem v nedeljo na dopisni seji sprejela mnenje, da sta pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih in sklepa o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela kot tudi predlog za zadržanje izvrševanja obeh aktov neutemeljena.
Kot izhaja iz mnenja vlade, gre pri ukrepu prepovedi zbiranja ljudi v šolah za nujen ukrep, potreben zaradi zaščite javnega zdravja. Začasna prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih je bila, glede na presojo stroke, nujen in učinkovit ukrep proti širjenju nalezljive bolezni. Zaradi učinkovite in hitre vzpostavitve izobraževanja na daljavo pa po mnenju vlade ta ukrep ni prekomerno posegel v pravico otrok do izobraževanja.
Odločitev za prepoved zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih je bila pogojena z izrazitim slabšanjem epidemiološke slike. Ob tehtanju med pravico za javno zdravje in pravico do izobraževanja v šolskih prostorih pa niti ni mogoče prezreti, da so v šolah tudi zaposleni, da tja prihajajo starši ter da učenci in dijaki uporabljajo javni prevoz, kar so vse okoliščine, ki izrazito negativno vplivajo na širjenje nalezljive bolezni. Vlada je zato prepričana, da je odlok bil in še vedno je sorazmeren in nujno potreben ukrep za zajezitev epidemije.
Izobraževanja na daljavo prav tako ni mogoče obravnavati kot ukrep izključitve določenega dela otrok iz vzgojno-izobraževalnega procesa v javnih zavodih. Težave učencev pri prehodu na izobraževanje na daljavo poleg tega niso sorazmerne z nevarnostjo širjenja covida-19, zato izobraževanje na daljavo ne predstavlja ustavno nedopustnega posega v človekove pravice.
Vlada meni, da bi bilo začasno zadržanje izvrševanja odloka oz. sklepa ministrice v nasprotju z vsemi ukrepi za preprečitev širjenja virusa in bi predstavljalo neposredno škodo za javno zdravje in zdravje posameznika. Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šolske prostore pa trenutno predstavlja veliko večje tveganje za njihovo zdravje, kot so morebitne posledice izobraževanja na daljavo.
Ustavno sodišče je 3. decembra za neveljavne označilo sklepe vlade, s katerimi je ta podaljševala ukrepe za zajezitev epidemije v vzgoji in izobraževanju, sprejete v obliki odloka, in tudi sklep ministrice za izobraževanje o izobraževanju na daljavo. Ocenilo je, da gre pri sklepih za predpise, ki morajo biti objavljeni v uradnem listu, sicer niso veljavni. Posledično je prenehala tudi veljavnost samega odloka o začasni prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vlada je posledično sprejela nove odloke, ki so podaljšali prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
