Odbor ministrov Sveta Evrope, ki nadzira uresničevanje sodb ESČP, je lani prejel osem novih dokončnih sodb proti Sloveniji, kar je tri več kot leta 2016. Med njimi jih šest zadeva primere, ki kažejo na strukturne probleme, samo dve pa sta zadevali primere, ki jih je odbor že obravnaval, kaže poročilo.
Od skupno 1333 novih dokončnih sodb, ki jih je odbor prejel lani, jih je največ prejel za Rusijo (370), sledita Turčija (138) in Romunija (110).
Je pa bilo število neizvršenih sodb v 47 državah Sveta Evrope konec lanskega leta najmanjše po letu 2008. Bilo jih je 7584, kar je 24 odstotkov manj kot leta 2016.
Največ, skupno 1689, jih ni izvršila Rusija. Sledi Turčija s 1446 sodbami. Slovenija še ni izvršila skupno 50 sodb, kar je skoraj enako kot leta 2016. Med njimi jih je deset, ki zadevajo sistemske probleme in ki na izvršitev čakajo več kot pet let.
Je pa bilo lani izvršenih rekordno število sodb ESČP – 3691, kar je 79 odstotkov več kot leta 2016 (2066).
Največ jih je izvršila Italija (2001), sledijo Madžarska (296) in Rusija (254). Slovenija je izvršila samo sedem sodb, ki so pa vse zadevale sistemske probleme. Leta 2016 jih je izvršila 265.
Sodišče je lani Sloveniji v sodbah odredilo plačilo odškodnine v višini 170.790 evrov, kar je skoraj štirikrat več kot leto poprej. Rusija je bila sicer država, ki ji je sodišče lani dosodilo plačilo največ odškodnine zaradi ugotovljenih kršitev človekovih pravic, in sicer 14,6 milijona evrov. Turčija je bila za Italijo na tretjem mestu z 11,6 milijona evrov.
Odbor ministrov je ob tem kot najpomembnejšo sodbo proti Sloveniji, ki jo je lani Ljubljana izvršila, navedla primer Aždajić glede pravice do pravičnega sojenja. Med glavnimi še neizvršenimi sodbami navaja primer Ališić in skupino sodb v zadevi Mandič in Jović, ki zadeva razmere v zaporih.
Odbor ministrov Sveta Evrope je sicer medtem – 15. marca letos – uradno zaključil nadzor nad izvrševanjem sodbe v zadevi Ališić glede poplačila še neizplačanih varčevalcev Ljubljanske banke v BiH in na Hrvaškem, saj je Slovenija sodbo v celoti izvršila.
Takrat je slovenska vlada sporočila, da je njena izvršitev vplivala tudi na bistveno znižanje odprtih zadev, ki jih je imela Slovenija pred ESČP konec leta 2017. Število odprtih zadev Slovenije se je iz 1750 v letu 2014 tako znižalo na 127, število neizvršenih sodb ESČP pa iz 309 leta 2015 na 49.
