Intenzivni sadovnjaki so strnjeni nasadi sadnih dreves, namenjeni pretežno pridelavi pridelka za prodajo. Urejeni so tako, da jih je mogoče mehanizirano obdelovati in negovati. V lanskem letu so intenzivni nasadi češenj merili nekaj več kot 200 hektarjev, kar je dvakrat toliko kot pred dvajsetimi leti.

Ekstenzivni sadovnjaki so medtem kmečki sadovnjaki, v katerih se goji pretežno stare sadne sorte. V teh sadovnjakih raste še več češnjevih dreves kot v intenzivnih sadovnjakih. Lani jih je v takem okolju raslo 170.000, pridelek češenj pa je dosegel 2161 ton. V povprečju je eno drevo obrodilo za 12,8 kilograma češenj.

Slovenija je v letu 2019 uvozila 759 ton češenj, od tega največ, 30 odstotkov, iz Grčije. Na drugi strani je izvozila 287 ton češenj, od tega večino, 82 odstotkov, na Hrvaško.

Pridelovalci češnje prodajajo po različnih tržnih poteh, državni statistiki pa imajo informacije le o tistih, za katere se vodijo evidence.

Glede na razpoložljive podatke so lani 36 ton češenj odkupila različna podjetja za predelavo ali nadaljnjo prodajo, in sicer po povprečni ceni tri evre za kilogram. 60 ton pa so jih pridelovalci prodali sami na tržnicah. Povprečna cena teh češenj je bila 4,51 evra za kilogram.

Čeprav so češnje doma v Goriških Brdih, najdemo po njih poimenovane kraje povsod drugod po Sloveniji. Češnjice, Črešnjevci in Črešnjevec so le nekateri izmed 28 krajev, katerih imena so povezana s češnjami. V teh naseljih je v letu 2019 živelo približno 5000 ali 0,2 odstotka prebivalcev Slovenije, so še zapisali v statističnem uradu.