Glavni izvršni direktor Volkswagna Matthias Müller je po poročanju časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) evropsko komisarko za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vero Jourovo o izjemi obvestil ta teden, z njo pa je že seznanil tudi svoje trgovce in zastopnike.

Koncern naj bi z “garancijo” dokazal, da trdno verjame, da sporna programska oprema ne vpliva na vzdržljivost vozila oziroma ne more povzročiti okvar.

Evropska komisija je pred tem vztrajala pri odškodnini in se na pogajanjih tudi večkrat sestala z Müllerjem. Jourova je po poročanju FAZ, ki se sklicuje na časnik Die Welt, dogovor pospremila z besedami, da “seveda še vedno ni primerljiv s situacijo v ZDA”, a vseeno predstavlja napredek od septembra, ko se je Bruselj začel pogajati s Volkswagnom.

Po evropskih cestah naj bi sicer vozilo okoli 8,5 milijona vozil s sporno programsko opremo.

Afera “dieselgate” je izbruhnila septembra 2015, ko so v Volkswagnu priznali, da so v 11 milijonov vozil po vsem svetu vgradili programsko opremo, ki je na testih prikazovala nižje vrednosti izpušnih plinov. Prevaro so razkrile oblasti v ZDA, kjer je Volkswagen pristal na plačilo kazni in odškodnin.

Lastniki okoli 88.500 avtomobilov s trilitrskimi dizelskimi motorji bodo dobili od 7000 do 16.000 dolarjev odškodnine, Volkswagen pa je zavezan popraviti motor ali vozilo odkupiti. Vrednost poravnave se v odvisnosti od tega, koliko avtomobilov bo moral odkupiti, giblje med 1,2 do štiri milijarde dolarjev.

Volkswagen je že prej dosegel dogovor o poravnavi z lastniki dvolitrskih motorjev, ki jih je 475.000. To ga bo stalo okrog deset milijard dolarjev, poleg tega pa je nemško podjetje plačalo tudi 4,3 milijarde dolarjev kazni.

Lastniki avtomobilov so se dogovorili tudi s podjetjem Bosch, ki je izdelalo računalniški program za goljufanje na testih. Bosch bo plačal lastnikom trilitrskih vozil 1500 dolarjev, lastnikom dvolitrskih pa 350 dolarjev odškodnine.