Zagotovo je vsakdo od svojih staršev ali babic in dedkov slišal kakšno zgodbo iz časov, ko so bile zime še tiste prave. Ko je čisto vsako zimo zapadlo vsaj meter snega in so se morali iz hiš plaziti skozi okno, po zaledeneli Dravi pa se je dalo celo drsati. Tudi sam se spomnim s snegom posebno radodarne zime iz leta 1986. Takrat je februarja v nekaj dneh zapadlo več kot sedemdeset centimetrov snega, na Mariborskem Pohorju ga je nasulo za skoraj meter in pol. A dejstvo je, da postajajo zime vse milejše in je naravnega snega pri nas res le še za vzorec. Uradne meteorološke meritve kažejo, da se je v Mariboru število dni s snežno odejo v obdobju od 1951 do 2006 zniževalo s stopnjo tri dni na deset let. A to je statistika, ljudje si bolj zapomnimo ekstreme. Polarni februar 1929. V svoji knjigi o Mariboru je nekaj stavkov o vremenu skozi zgodovino mesta zapisal tudi Rudolf Gustav Puff: "Tako je leta 1333 po poletnem decembru pritisnil tako strupen pomladni mraz, ki je trajal pet tednov, da so zmrzovali ljudje in živina." "8. januarja 1789 je popolnoma zamrznila Drava, kar se ni zgodilo že od 1709." Za leto 1790 pa Puff zapiše, da je "v prvih treh aprilskih dneh zapadlo največ snega, kar ljudje pomnijo, nato je 21. aprila pritisnil najbolj strupen mraz, naslednje leto 7. maja pa so morali zaradi hudega mraza povsod zakuriti." Za najhujšo zimo v Mariboru v dvajsetem stoletju velja februarska leta 1929, ko je vso Evropo okoval polarni mraz. Na Poljskem so izmerili minus 40 stopinj Celzija, na Dunaju in v Berlinu minus trideset. Iz grških vasi so poročali o vdorih krdel volkov, ki so sestradani napadali tudi ljudi. Hudo je bilo tudi v Mariboru, zaradi zametenih cest in železniških tirov je v mestu primanjkovalo vsega, še najbolj pa premoga. Za tiste najrevnejše je občina uvedla javna ogrevališča. Eno takih je bilo v deški meščanski šoli v Krekovi ulici pa v meljskem otroškem vrtcu in v dekliški šoli v magdalenskem predmestju. V čakalnici avtobusnega prometa na Glavnem trgu s