Direktorica mirnopeške občinske uprave Sonja Klemenc Križan je za STA povedala, da bodo v prenovljenih prostorih nekdanje mirnopeške osnovne šole večnamenski prostor in dve nekdanji učilnici namenili za Slakovo, še eno učilnico pa za Pavčkovo zbirko, ki jo nameravajo urediti leta 2019.

S pripravljalnimi deli so že začeli, na občini pa ocenjujejo, da jih bo celotna naložba stala približno 600.000 evrov. Večino denarja za naložbo, ki bo tehtno okrepila mirnopeško turistično ponudbo, naj bi prispevali sami, do največ 95.000 evrov pa si obetajo od razpisa Leader.

Pri postavitvi muzejskih zbirk jim pomagajo tudi v novomeškem Dolenjskem muzeju in Slakova družina, sicer pa naj bi z zbirkama predstavili življenje, delo in pomen obeh najbolj znanih rojakov. Razstaviti nameravajo tudi njune osebne predmete, knjige, plošče, nagrade, fotografije, pesmarice, zapise in druga izdana dela, je še povedala Sonja Klemenc Križan.

V mirnopeški občini so sicer ob domovih obeh rojakov pred nekaj leti postavili spominski obeležji, v Pavčkovem rodnem Šentjuriju pa še stalno spominsko muzejsko zbirko, ki jo bodo tam ohranili tudi po odprtju novega muzeja. Vsako leto pripravijo tudi tradicionalni pohod po Poti Slakove in Pavčkove mladosti.

Tone Pavček se je leta 1928 rodil v Šentjuriju na Dolenjskem in tam živel do svojega 16. leta. V Mirni Peči je obiskoval tudi prvi razred osnovne šole, nato pa so ga prešolali v Ljubljano, kjer je kasneje tudi živel in ustvarjal. Umrl je leta 2011.

Na Dolenjsko se je rad vračal, občina Mirna Peč mu je leta 2000 podelila naziv častnega občana. Občina je tudi ob odprtju novih prostorov tamkajšnje osnovne šole to poimenovala po Pavčku.

Lojze Slak se je leta 1932 rodil na Jordankalu pri Mirni Peči, svoje otroštvo pa je zaradi materine bolezni v glavnini preživel pri stari materi na Malem Kalu. Tam ga je stric navdušil za igranje diatonične harmonike še preden je postal prvošolec.

Svojo glasbeno pot je začel z igranjem na veselicah s Triom Lojzeta Slaka, leta 1957 pa se je povezal s pevsko skupino Fantje s Praprotna, s katero je v več desetletjih ustvaril svojevrstno in zanj značilno obliko slovenske narodno-zabavne glasbe. V Ljubljani je umrl istega leta kot Pavček.