Lenarčič se je danes iz Maribora podal proti Turčiji, v nadaljevanju približno 40-dnevne avanture pa ga čaka prelet Irana, Pakistana, Indije, Bangladeša, Mjanmara, Laosa, Vietnama in Kitajske. Od tam bo nato poletel na sever preko Mongolije v Rusijo, kjer se mu bo na delu poti pridružil ruski pilot Andrej Dubrovin, zatem pa se bo vrnil proti domovini.

Kot je pred začetkom poti dejal Lenarčič, je logistika precej zapletena, saj trenutno še nima dovoljenj za prelete in postanke. Ker za Turčijo posebnega dovoljenja ne potrebuje, se danes odpravlja do turistično znane Kapadokije, kjer bo počakal na iranske dokumente. Slednje so mu obljubili za danes, tako da bi že v sredo lahko pristal v Teheranu. Nadaljnja pot bo odvisna zlasti od vremena in uspešnosti pridobivanja dovoljenj.

“Najdaljša etapa bo med Pakistanom in Bangladešem preko Indije, ki bo trajala približno 12 ur. Svoja zgodba je polet na Kitajsko, kjer načeloma poleti z enomotornimi letali sploh niso dovoljeni, zato mora vsak tak premik posebej dovoliti vojska. Stvari urejajo, časa je še dva tedna, smo si pa zadevo olajšali s sodelovanjem na letalskem mitingu,” je pojasnil Lenarčič.

Kljub zahtevnosti urejanja dovoljenj mu je načrtovana pot v veselje, saj tam še ni letel, Kitajsko je na ta način imelo možnost preleteti zelo malo ljudi, Iran in še nekatere sosednje države so zanimive predvsem zaradi svoje onesnaženosti. “To so države, kjer se običajno ne leti, zato bo zelo zanimivo,” je še dodal Lenarčič.

Sicer pa bo tudi nova misija Green Light Wolrd Flight namenjena zbiranju podatkov, povezanih s podnebnimi spremembami. Medtem ko so bile prejšnje misije osredotočene na črni ogljik, se bodo tokrat osredotočili na širšo sestavo onesnaženja.

Kot je ob tem povedal vodja znanstveno-raziskovalnega dela ekipe Griša Močnik iz Inštituta Jožef Štefan, je tokratni polet za njih zanimiv, ker bo Lenarčič letel na področjih, kjer doslej ni bilo še nobenih ali zelo malo meritev. Ob tem bo letel v času, ko je atmosfera dobro premešana, črni ogljik pa je drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnega segrevanja.

“Izmeriti želimo stanje okolja, stanje podnebja, da lahko spremljamo učinkovitost ukrepov za zmanjšanje segrevanja ozračja,” je dejal Močnik in dodal, da so prednost takega projekta meritve na višini, ki jih je na splošno zelo malo, saj jih je večina opravljenih pri tleh.

Skupaj z drugimi strokovnjaki bodo podatke uporabili za izboljšanje modelov in njihove napovedne moči ter oblikovanje parametrov za spremljanje učinkovitosti ukrepov. Iz dosedanjih Lenarčičevih podvigov so rezultate meritev že predstavili na skoraj 30 konferencah, začeli so sodelovati tudi s skupino norveških strokovnjakov, ki modelira podnebje.