Slovenski avanturist – ta se je zahvalil celotni ekipi prostovoljcev, ki so mu tako ali drugače pomagali med potjo, ki se je začela 25. marca – je prvotno načrtoval, da bo za pot porabil 24 dni, a se je zapletlo zaradi birokratskih težav v ZDA, ko je bilo njegovo letalo na Havajih štiri dni prizemljeno. Tedaj je obstajala tudi možnost, da letalo razstavijo in pot predčasno končajo, je Lenarčič dogajanje povzel na novinarski konferenci neposredno po pristanku.

“Teh 13 etap je bilo včasih prijetnih, tako kot zadnja danes,” je ocenil pilot. Soočati pa se je moral tudi z bolj problematičnimi etapami, kot je bila tista do Hurgade v Egiptu, ko je kljuboval močnim turbulencam, nasprotnemu vetru in neprijaznim kontrolorjem, zaradi katerih se je pot podaljšala, zmanjkalo je goriva in je posledično moral pristati drugje, kot je bilo načrtovano.

Zaradi dolžine etap ni bilo mogoče pričakovati, da bo stalno lepo vreme, tako da se je Lenarčič moral sprijazniti tudi z občasnim slabim vremenom. Zaradi obilice dela in zahtevnosti potovanja pa kakšne posebne utrujenosti kljub dolgim uram leta ni bilo.

Lenarčič pozornost novinarjev usmeril s sebe na begunce

“Če res govorimo o junakih današnjega časa, so to begunci,” je dejal, saj v mrazu in razburkanem morju s celimi družinami tvegajo nevarno pot čez Sredozemlje, ko uspejo priti v Evropo, pa naletijo na ljudi, polne nestrpnosti in strahu. “To moramo spremeniti,” je dodal.

V okviru projekta GreeLight WorldFlight je Lenarčič meril koncentracije črnega ogljika, ki segreva atmosfero in je drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnih sprememb, je navedel raziskovalec Griša Močnik.

“Tisto, kar smo med poletom ugotovili, je to, da so koncentracije na nekaterih mestih presenetljivo visoke in niso omejene ne na razvijajoče se svet ne na razviti svet,” je dodal.

Tako so pri preletu obale Mehiškega zaliva opazili močno povečane koncentracije, ki so najverjetneje posledica črpanja nafte in zažiganja plina, pri preletu ob zahodni obali Indije pa so izmerili povišane koncentracije, ker z Indije s črnim ogljikom onesnažen zrak potuje prek Arabskega morja.

Viri onesnaženja so torej različni, ocenjuje Močnik: “Lahko so industrija, lahko je promet, lahko je zažiganje biomase.” Kot je še opozoril, so vse emisije sicer lokalne, vendar se širijo regionalno in imajo globalen pomen. Meritve bodo po njegovih besedah pomembne tudi za merjenje učinkovitost ukrepov proti onesnaženju.

Kot je še navedel, v Sloveniji živimo povečini po kotlinah in dolinah, kar negativno vpliva na redčenje emisij, zato dihamo zelo onesnažen zrak, sploh pozimi.