Danes je z ultra lahkim letalom dynamic WT9 slovaškega proizvajalca Aerospool vzletel v Moskvi in po okoli osmih urah pristal na Letališču Edvarda Rusjana Maribor, kjer se je 9. aprila tudi odpravil na pot. “Malo dlje časa je trajalo, ker je bilo slabo vreme od Poljske naprej, tako da sem kar prepoten,” je povedal novinarjem ob prihodu na letališče, kjer ga je pričakalo sonce.
Skupno je imel v 31 dneh 13 postankov in letošnja misija je bila, kot je dejal, precej zahtevnejša od prejšnjih, tako zaradi birokracije oziroma pridobivanja različnih potrebnih dovoljenj kot zaradi vremenskih pogojev. Kljub temu je letel po poti, ki si jo je z ekipo pred odhodom začrtal – edina izjema je bil Iran, ki se mu je bil v nasprotju s prvotnimi načrti na koncu primoran ogniti.
Med zahtevnejšimi izzivi je izpostavil Kitajsko, kjer je slaba vidljivost zaradi izredno onesnaženega zraka. “To je zelo naporno in bil sem zelo vesel, ko sem se rešil Kitajske. Sem mislil, da je ne bo nikoli konec, in nato je bil pravi počitek iti čez Mongolijo. V Rusiji pa se je spet začelo – nizke temperature, cikloni so se kar vrstili eden za drugim,” je povedal.
Na poti čez Rusijo se mu je pridružil ruski pilot Andrej Dubrovin, danes pa je bil na poti zopet sam. V povprečju je bil v zraku šest do sedem ur, najdaljši del poti je bil čez Indijo.
Nova misija Green Light World Flight je bila posvečena zbiranju podatkov, povezanih s podnebnimi spremembami. Zbrane podatke bodo javnosti podrobneje predstavili na novinarski konferenci predvidoma v tednu dni, medtem pa si bo lahko Lenarčič doma odpočil. To bo tudi čas, da bo lahko zbral številne vtise, ki jih je nabral na poti. Nekaj ocen sicer že lahko povleče: “Prvi vtis je, da je najbolj zasvinjana država na svetu Kitajska. O tem ni nobenega dvoma,” je povedal in dodal, da se tja zagotovo ne želi več podati.
O novih izzivih na poti še ni imel časa razmišljati. “Letos sem v bistvu razmišljal samo o tem, naj bo čim prej konec. Bilo je res naporno,” je dejal.
Da je odprava uspela, je zaslužna tudi 12-članska ekipa Green Light World Flight, ki ga je stalno spremljala iz domovine in ga spremlja že od začetka njegovih podvigov leta 2012. “Tu so pomembne minute, ne ure,” je povedal član ekipe Domen Grauf.
Še posebno prizadevnost in inovativnost je zahtevalo pridobivanje dovoljenj, saj so velikokrat morali ubirati neobičajne poti. “Postopki so zelo različni od države do države. Podporo smo imeli tudi iz tujine, še posebej pa lokalnih sodelavcev v posamezni državi,” je pojasnil Grauf.
Pot čez Rusijo s postanki na manjših letališčih je bila na primer mogoča le zaradi spremstva ruskega pilota, v kitajski zračni prostor je lahko Lenarčič s svojim letalom vstopil le, ker je sodeloval na letalskem mitingu. Iranu se je po drugi strani moral ogniti, ker je dobil dovoljenje za prelet le za 24 ur, a tako hitra pot ni bila možna zaradi neugodnih vremenskih razmer.
