Pohoda se udeležujejo posamezniki in skupine tako iz Ljubljane in okolice, kot tudi z drugih delov Slovenije. Majda Tratar iz Medvod je povedala, da se je pohoda udeleževala že v mladosti. Po nekaj letih premora pa se je odločila, da bo z možem ponovno prehodila del poti iz rekreativnih namenov.

Poti ob žici pa se je že petnajstkrat udeležila Jana Prosenc iz Polja. Nanjo se vsako leto odpravi zaradi velikega števila ljudi in pozitivnega vzdušja, ki vlada med pohodniki, ob tem večkrat spozna tudi nove ljudi. Med pohodom pa se sama tudi zamisli, kako je moralo biti hudo ljudem, ki so bili v tem obroču.

Na kontrolni točki Koseški bajer so se ustavili tudi številni šolarji, ki so se pohoda udeležili kot del šolske obveznosti v okviru delovne sobote. Na poti je bilo mogoče srečati tudi zamejske Slovence, Italijane in druge. Luisa Batistič iz Planinske družine Benečije je izpostavila, da se kot predstavniki planinskega društva vsako leto udeležijo pohoda iz kulturnih in družabnih razlogov. Sicer poznajo zgodovino te poti, ampak se nanjo odpravijo predvsem, da preživijo nekaj časa s Slovenci v domovini.

Večinoma se ljudje odpravijo na pot okoli Ljubljane, da bi obeležili spomin na to, da je italijanska vojska leta 1942 za 1171 dni obdala Ljubljano s skoraj 30 kilometrov dolgo žico. Za Heleno Bernard iz Ljubljane je prav ta vidik tega pohoda najpomembnejši. Poleg tega jo ob tem prevzema nostalgija, ko se spominja drugačnih časov, kot so sedaj. Ob tem je dodala, da so sami imeli perspektivo, današnji mladi pa je nimajo.

Sonja Kosec iz Domžal se pohoda udeležuje v spomin na svojega očeta, ki je bil partizan in ji je večkrat pripovedoval o težkih časih, ki so jih preživljali med in po drugi svetovni vojni. Igor Prešeren iz Ljubljane pa je izpostavil, da se je ob hoji treba spominjati na trpljenje Ljubljane med vojno pa tudi na dan osvoboditve iz te žice.

Pohoda se je zaradi možnosti za rekreacijo in sprehoda ob lepem vremenu udeležilo tudi veliko družin. Mama Tatjana iz štiričlanske družine Čižman iz Trebnjega je poudarila, da je današnji dan priložnost za druženje. Poleg tega z otrokoma razglabljajo o dogodkih tistega medvojnega časa. Otroci si, kot je dejala, s hojo po tej poti lažje zapomnijo zgodovino, ker vse doživljajo bolj živo.

Na kontrolni točki Koseški bajer se je pohoda udeležil tudi premier Miro Cerar s predstavniki Stranke modernega centra (SMC). Kot je povedal, se sam dobro spominja, kako se je še kot šolar udeležil te poti spominov in tovarištva. Ob tem je izrazil veselje, da bodo tako obeležili čas hudega boja Slovencev proti fašizmu in nacizmu, za katerega pa si nihče ne želi, da bi se ponovil. Po njegovih besedah je prav, da se tega časa spominjamo ter se s tem zavedamo, da so bili že takrat postavljeni temelji državnosti.

Na novinarsko vprašanje glede primerjave nekdanje žice okoli Ljubljane z žico, ki je že nekaj časa postavljena na državni meji s Hrvaško, je Cerar poudaril, da ti dve zadevi nista primerljivi. Pohod ob žici okoli Ljubljane je spomin na boj za osvoboditev in preživetje našega naroda. Medtem ko so tehnične ovire na meji pomoč državljanom, da je tako zavarovana njihova varnost. Kljub temu je Slovenija odprta država, je še dodal.

Uradna govornica SMC Lilijana Kozlovič je poudarila, da se je pomembno iz zgodovine, ki ima veliko naukov in vrednot, nekaj naučiti. Pot ob žici nosi v sebi vrednote tovarištva, solidarnosti in trdne družbe. Poleg tega nam spomin nanjo kaže, da je moč premagati to, kar je nepremagljivo, je še povedala.

Na pohod sta se odpravila tudi predsednik SD Dejan Židan in ministrica za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak z nekaterimi drugimi člani stranke.

Med letošnjimi novostmi Poti ob žici je ob 12. uri ob 75-letnici postavitve žice stekla posebna akcija Objemimo Ljubljano. V znak prijateljstva, sodelovanja in ljubezni do mesta so se vsi udeleženci pohoda ob pisku sirene prijeli za roke in z živim obročem obdali Ljubljano.

Poleg pohoda je bil danes na sporedu tudi tek trojk, ki so se pomerile na 12,5 ali 29 kilometrov dolgi progi. Na teku na 3000 metrov pa so se pomerile trojke osnovnih in srednjih šol.