Slovenija je na indeksu blaginje v primerjavi z lanskim letom napredovala za eno mesto. Naša država je na lestvici zdaleč najvišje uvrščena slovanska država, naslednja je Estonija na 26. mestu.
Pri londonskem inštitutu Legatum so ugotovili, da se je Slovenija najbolje odrezala na področjih naravnega okolja (1. mesto) in izobraževanja (7. mesto), najslabše pa, ko gre za poslovno okolje (41. mesto). Na tem področju je sicer v primerjavi z lanskim letom napredovala za 15 mest. Je pa za pet mest nazadovala na področju zdravja, izpostavljajo na spletni strani Legatuma.
Razkol se povečuje
Pri inštitutu so sicer ugotovili, da je globalna blaginja na najvišji ravni, odkar so jo leta 2006 začeli izračunavati. Na vrhu lestvice po indeksu blaginje je že drugo leto zapored Norveška, v zadnjih petih letih pa je kar 113 držav napredovalo na področju blaginje. Gre za 75 odstotkov držav in približno šest milijard ljudi. Ko gre za regije, je v zadnjih desetih letih na področju blaginje najhitreje rasla azijsko-tihomorska.
Londonski inštitut ob objavi podatkov izpostavlja, da se razkol med državami z najvišjimi in najnižjimi rezultati glede blaginje povečuje. Ta vrzel je danes za 10 odstotkov večja, kot je bila leta 2013. Dvajset najvišje uvrščenih držav izkazuje stalno napredovanje na področju blaginje, medtem ko dvajseterica na repu lestvice pogosto doživi hiter in nenaden padec.
Pri Legatumu opozarjajo tudi, da varnost, ki je temelj za uspešno izgradnjo države in ključni pogoj za blaginjo, v svetu še naprej nazaduje. Najbolj se je varnost poslabšala v državah Bližnjega vzhoda in severne ter podsaharske Afrike, za čimer stojijo vojne, terorizem, zatiralski režimi in vedno slabša razpoložljivost hrane in zatočišč. Med 20 državami, v katerih je v zadnjem desetletju blaginja najbolj upadla, je 12 afriških in bližnjevzhodnih držav.
Čeprav sta podhranjenost in absolutna revščina na globalni ravni upadla, vse več ljudi poroča, da ne morejo zadovoljiti za življenje ključnih potreb, kot sta hrana in streha nad glavo, še izpostavlja inštitut. V letu 2008 si je četrtina vseh ljudi na svetu po lastnih navedbah le s težavo kupila hrano, letos pa je bilo takih že tretjina. Število umrlih v konfliktih se je v zadnjem desetletju povečalo za 58 odstotkov, število umrlih zaradi terorizma se je v desetletju početverilo.
Legatum ugotavlja tudi občutne razlike znotraj držav v posamičnih regijah. V Severni Ameriki na primer obstajajo velike razlike v življenjskem standardu med Kanado in severovzhodom ZDA, ki sta na splošno varnejša in uspešnejša od preostalega dela ZDA.
V Zahodni Evropi pa je občutna razlika med severnim in južnim delom celine. Južnoevropske države na primer v zadnjem desetletju vztrajno nazadujejo, ko gre za politično participacijo. Tudi v Vzhodni Evropi so zelo različna območja, z različno ravnjo blaginje in različnimi izzivi in priložnostmi – podjetne baltske države, industrijska zaledja, prehranska središča na jugovzhodu in nekdanje sovjetske republike.
V državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike so občutne razlike v blaginji med bogatimi zalivskimi državami in mnogo revnejšimi, nestabilnimi severnoafriškimi državami.
V podsaharski Afriki je največji izziv izobraževanje, v Latinski Ameriki in Karibih pa sta najbolj pereči vprašanji gospodarstvo in poslovno okolje, pa tudi upravljanje države oz. vladavina prava, saj je korupcija splošen pojav.
V nasprotju s tem se v azijsko-tihomorski regiji močno krepita gospodarsko in poslovno okolje, kar se najbolj kaže v regionalnih velesilah Kitajski in Indiji. Pred obema velesilama in celotno regijo pa so še številni izzivi. Potrebuje boljše institucije, manj korupcije in učinkovitejše upravljanje, ponekod pa tudi večjo politično participacijo.
Pri Legatumu izpostavljajo, da je njihova raziskava pokazala na pomen dobrega upravljanja oz. vladanja v državah, ki so uspešno po lastni poti iz revščine prispele v blaginjo. Blaginja je odvisna od dobrega upravljanja držav.
Inštitut Legatuma, katerega vizija je ljudi na globalni ravni potegniti iz revščine, indeks blaginje izračunava zaradi prepričanja, da bruto domači proizvod na prebivalca ni ustrezno merilo za vrednotenje življenja, kot ga občutijo ljudje.
Blaginja je po prepričanju inštituta ustreznejše merilo, njihov indeks pa temelji na devetih za dobrobit ljudi ključnih področjih oz. stebrih, med katerimi so poleg poslovnega okolja, ekonomske kakovosti in upravljanja države tudi varnost, osebna svoboda, zdravje, izobraževanje, socialni kapital in naravno okolje.
