Letalo, ki je bilo 12. marca lani na poti iz bangladeške prestolnice Daka v nepalsko prestolnico, je strmoglavilo na nogometno igrišče v bližini letališča v Katmanduju. Nato je letalo zajel požar. V nesreči je izgubilo življenje 51 ljudi, 20 jih je preživelo.

“Najverjetnejši vzrok nesreče sta zmedenost in popolna izguba razsodnosti enega od članov posadke,” piše v poročilu preiskovalcev. Kot še navaja poročilo, je jasno, da je bil kapitan letala pod hudim stresom in vznemirjen, ko je njegova kopilotka podvomila v njegov sloves dobrega inštruktorja. Preiskovalci so še navedli, da je kapitan letala želel narediti vtis na kolegico in je celo pot govoril in kadil ter jo prepričeval, da je sposoben varno pristati v vsakršnih razmerah.

Kopilotka je imela malo izkušenj in še ni nikoli pristala na letališču v Katmanduju, ki leži v ozki kotlini in zato slovi kot zelo zahtevno za pristajanje.

Preiskovalci so še ugotovili, da je letalo med pristajanjem nenadoma spremenilo smer, ni zmanjšalo hitrosti, posadka pa ni preverila razmer pred pristankom. “Nesreči bi se lahko izognili. Pilot je mislil, da bo lahko pristal, a mu ni uspelo,” je za AFP povedal predstavnik preiskovalne komisije.

Kapitan je bil vojaški pilot v Bangladešu, a so ga leta 1993 odpustili zaradi depresije. Po podrobni zdravniški obravnavi so mu leta 2002 znova dovolili leteti.

Kontrolorjem letov na katmandujskem letališču pa poročilo med drugim očita pomanjkanje odločnosti in premalo jasna navodila.

To je bila najhujša letalska nesreča v Nepalu po septembru 1992, ko je med pristajanjem na letališču v Katmanduju strmoglavilo letalo družbe Pakistan International Airlines, pri čemer je umrlo vseh 167 ljudi na krovu.