Kot so poudarili pri FAO, se letno zavrže skoraj 1,3 milijarde ton hrane. Gre za količino, s katero bi bilo mogoče nahraniti milijardo ljudi, ki trpijo za lakoto.

Energija za pridelavo oz. proizvodnjo hrane, ki se jo na koncu zavrže, pa za ZDA in Kitajsko največ prispeva k toplogrednim plinom, so dodali, pri čemer so se sklicevali na poročilo ZN o ciljih trajnostnega razvoja, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Te podatke so predstavniki FAO predstavili na današnjem dogodku, posvečenem zavrženi hrani, v Ženevi. Na njem so strokovnjaki ZN in predstavniki civilnih družb tudi poudarili, da so v boju s tem problemom potrebne korenite spremembe v načinu prodaje hrane.

V številnih supermarketih v zahodnem svetu je dandanes mogoče nepopolne prehranske izdelke oz. pridelke, kot so zvite kumare ali pomaranče z obtolčeno lupino, videti zgolj na oddelkih z organsko hrano.

Kot je v zvezi s tem povedala Sarah Oppenheimer z britanskega združenja Feedback global, trgovske verige po vsem svetu užitne proizvode zavračajo zgolj zaradi površinskih, kozmetičnih nepravilnosti.

Prav tako je kritizirala splošno razširjene prakse, kot je na primer rezanje koncev stročjega fižola. To trgovci počnejo zgolj zato, da lahko fižol spravijo v čedno embalažo, pri čemer pa se zavrže okoli 20 odstotkov te zelenjave.

Oppenheimerjeva je pozvala tudi k standardiziranemu označevanju prehranskih izdelkov. Kot je opozorila, označbe, kot je na primer ‘porabiti do’ ali ‘najboljše do’, ki jih uporabljajo trgovci, povzročajo zmedo in velikokrat nimajo nobene zveze z dejanskim rokom trajanja proizvodov.