Eno najstarejših mest na svetu z izjemno bogato kulturno dediščino je po več letih spopadov v ruševinah, zlasti njegov vzhodni del, ki je bil v rokah različnih uporniških skupin. Najvišjo ceno srditih spopadov so plačali od vojne izčrpani civilisti.
Po več kratkotrajnih prekinitvah ognja, za katere sta se dogovorili Rusija in ZDA, so sile sirskega predsednika Asada ob ruski pomoči iz zraka in ob podpori šiitskih milic iz Iraka, Irana in Libanona sprožile ofenzivo za zavzetje celotnega Alepa. Decembra jim je to po neizmernem trpljenju civilnega prebivalstva in velikih žrtvah uspelo.
Kaj bo sledilo padcu Alepa? Ali se bo Asad, ki se brez vojaškega posredovanja Rusije verjetno sploh ne bi obdržal na oblasti, odločil za osvojitev celotne Sirije? Ali se bo začel proces federalizacije države, ki bi jo sestavljale sunitske, šiitske in kurdske enote, podobno kot se je po vojni zgodilo z BiH?
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj odgovarja, da bo veliko odvisno od odnosa med Rusijo in ZDA, še bolj usoden pa bo po njegovem mnenju odnos med ZDA in Iranom. Če bo pod novim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prišlo do zaostritve odnosov z islamsko republiko, bo celoten “šiitski polmesec”, ki se razteza od Libanona do Irana, v plamenih, je opozoril v pogovoru za STA.
“Zaostritev z Iranom bo pomenila zaostritev z vsem šiitskim svetom in to bo Bližnji vzhod pahnilo v nov krog nasilja in nestabilnosti, ki bo bolj še brutalen in usoden,” je posvaril Grošelj.
V sirsko vojsko se je letos vpletel še en močan regionalni igralec – Turčija, ki je čez mejo poslala svoje vojaške enote. Čeprav se uradno bori proti skrajni Islamski državi, je njen namen preprečiti nastanek kurdske države na severu Sirije in Iraka ter preprečiti stike med Kurdi na severu Sirije in jugovzhodu Turčije.
Če se razmere v Siriji ne bodo umirile in če bo prišlo do zaostritve odnosov med ZDA in Iranom, se Grošelj boji, da bo to v Turčiji povzročilo izredno nestabilnost. “Ta nestabilnost bi lahko negativno vplivala tudi na širšo regijo, vključno s Kavkazom,” je dejal.
Medtem se vpliv Islamske države in njen propagandni naboj zmanjšujeta, izgubila je precejšnja ozemlja. Je pa po Grošljevih besedah presenetljivo, da je bistveno bolj trdoživa, kot kaže na prvi pogled. Presenetljivo ponovno zavzetje Palmire kaže na to, da ni tako neorganizirana in da vojaško dobro deluje, je ocenil strokovnjak in dodal, da tudi boji v iraškem Mosulu kažejo, da gre v vojaškem smislu za trdega nasprotnika.
Fizično uničenje Islamske države ne bo tako hitro in enostavno, kot se je morda zdelo ob začetku ofenzive na drugo največje iraško mesto. Iraške varnostne sile imajo velike izgube in Mosul za njih postaja iraški Grozni, je menil Grošelj.
Islamska država bo še naprej pomembno vplivala na stanje v regiji in Grošelj pričakuje, da bo na neki točki prišlo do neuradnega zbližanja pogledov in stališč med džihadisti in Savdsko Arabijo. Islamska država bi lahko neuradno postala instrument v rokah Savdijcev, če bi bila sirska vojska uspešna pri osvajanju države, predvsem pa pokrajine Idlib, ki je bila središče sunitskega upora proti Asadu. “Če bi se začela ofenziva na to območje, bi Islamska država lahko postala orodje v rokah sunitskih držav, predvsem Savdske Arabije kot protiuteži Iranu,” je menil.
Grošelj ni pretiran optimist glede prihodnosti in opozarja, da so pred EU težki izzivi. Pri tem je izpostavil Severno Afriko, predvsem Libijo, kjer se za oblast borijo različne milice in mednarodno priznana vlada. Če ta država ne bo stabilizirana, bi po njegovem mnenju lahko prišlo do destabilizacije sosednjih Egipta in Alžirije. “To pa bi bila nočna mora za EU in prvovrsten varnostni izziv na celoten sredozemski del unije,” je še dejal Grošelj.
