“Če bo to potrjeno, bo 21. stoletje štelo 16 od 17 ugotovljenih najbolj vročih let od začetka spremljanja teh podatkov konec 19. stoletja,” je poudarila WMO. “Vse kaže, da bo leto 2016 najbolj vroče in da bo povprečna temperatura presegla rekord iz leta 2015,” je v sporočilu za javnost, objavljenem ob robu podnebne konference v Marakešu, zapisala WMO, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
V Marakešu so se na 22. srečanju pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) – COP22 zbrali predstavniki več kot 190 držav, ki skušajo doseči napredek pri uresničevanju lani sklenjenega pariškega podnebnega sporazuma. Ta svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.
Kot je izpostavila WMO, se je temperatura v začetku letošnjega leta izjemno dvignila zaradi močnega pojava El Nina v obdobju med letoma 2015 in 2016. Sicer pa je organizacija opozorila, da bodo verjetno tudi drugi kazalci podnebnih sprememb letos dosegli rekordne vrednosti.
Vrednosti, kakršnim še nismo bili priča, dosegajo koncentracije glavnih toplogrednih plinov v ozračju. Arktični led je ostal na zelo nizkih ravneh, še posebej v začetku leta in v oktobru, ko je čas ponovnega zamrzovanja. Prav tako je zelo zgodaj prišlo do taljenja ledu na Grenlandiji.
Generalni sekretar WMO Petteri Taalas je ob tem na primer navedel, da je bila temperatura na nekaterih arktičnih območjih Rusije od normalnih višja za šest ali sedem stopinj Celzija. V številnih arktičnih in subarktičnih regijah v Rusiji, Aljaski in na severozahodu Kanade pa je temperatura za tri stopinje Celzija presegle običajno. Doslej so se temperaturni rekordi izražali v decimalkah stopinje.
Temperaturni rekordi so bili preseženi v več krajih po vsem svetu. V Pretorii so tako zabeležili rekordnih 42,7 stopinje Celzija, v Johannesburgu 38,9 stopinje Celzija. Na Tajskem so temperature dosegle 44,6 stopinje Celzija, v Indiji pa kar 51 stopinj Celzija.
Edino večje celinsko območje, kjer so bile temperature nižje od normalnih, je subtropsko območje Južne Amerike. Gre za sever in osrednji del Argentine, del Paragvaja in Bolivije.
Dvig temperatur oceanov pa je povzročil beljenje koral. V nekaterih delih Velikega koralnega grebena v Avstraliji je poginilo do 50 odstotkov koral.
Končno različico poročila o stanju podnebja v letu 2016 bo v WMO objavila v začetku prihodnjega leta.
