Pri tem so z NIJZ opozorili, da so zaenkrat letošnji podatki preliminarni, “in se bodo glede na situacijo s covidom-19 gotovo še mesečno spreminjali tudi za nazaj”.

Klopi so v Sloveniji aktivni od zgodnje pomladi in ob ustreznih pogojih vse do pozne jeseni, običajno pa se največ ljudi okuži v mesecih od pozne pomladi do zgodnje jeseni. Verjetnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, se poveča s toplejšim vremenom in aktivnostmi v naravi.

Podatkov o letošnji populaciji klopov na NIJZ nimajo, a opozarjajo, da se lahko pred vbodom klopa najučinkovitejše zaščitimo z repelenti, oblačili, ki pokrivajo čim več kože in so svetla, da klopa lažje opazimo, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov. Ker cepivo za lymsko boreliozo še ni na voljo, je to zaenkrat najboljša preventiva pred boleznijo, proti klopnemu meningoencefalitisu pa je najbolj učinkovito cepljenje, so še zapisali.

Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot so gozdarji in lovci, ga na NIJZ priporočajo vsem starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Slovenija sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, z borelijami okuženi klopi pa so razširjeni po vsej Sloveniji.

Podatkov o cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu na NIJZ ne spremljajo sproti za letošnje leto, bo pa na število cepljenih verjetno vplivalo dejstvo, da v času razglašene epidemije covida-19 ambulante za cepljenja niso obratovale. Po razglasitvi konca epidemije so cepljenje spet omogočili.