Zadnje intervencije gorskih reševalcev kažejo, da v gore odhajajo ljudje, ki si glede na svoje poznavanje hoje v hribih velikokrat zastavijo predrzne cilje. “Tako imamo opravka tudi s precej neusposobljenimi obiskovalci gora,” je pojasnil predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Janez Rozman.
Letos so gorski reševalci posredovali v 211 intervencijah, v enakem obdobju lani pa v 275. V obdobju pred epidemijo, ko so v gorah vladale zahtevne zimske razmere, so opravili 82 intervencij in trend je nakazoval nadaljnjo rast števila posredovanj, ki so se v zadnjih petih letih povečala že za 40 odstotkov.
Vendar se je z epidemijo situacija obrnila. Od 15. marca do 15. maja so tako opravili 43 intervencij, večinoma v sredogorju, saj je bilo obiskov visokogorja malo. Po končani epidemiji do danes pa so reševalci opravili 86 intervencij, od tega kar 32 v zadnjih dveh tednih, kar kaže na precej povečan obisk gora. “Gore so postale drugo morje,” je izpostavil Robert Kralj iz Letalske policijske enote.
Kot je zagotovil, se je tudi gorska policijska enota na sezono dobro pripravila. Izvajajo preventivne akcije, njihove ugotovitve glede planincev pa niso posebej spodbudne. Predvsem tako pri domačih kot tujih obiskovalcih gora opažajo zelo slabo obutev, pogosto nizke športne copate z gladkim podplatom, kratke majice in hlače ter male nahrbtnike, v katerih ni prostora za primerno opremo. “Hribi niso neka modna pista ampak zahteven teren, ki od človeka zahteva znanje, izkušnje in veliko mero odgovornosti,” je ob tem izpostavil Kralj.
Predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS Jani Bele je opozoril, da lahko do nesreče pride zelo hitro. Za hojo v gore velja pravilo postopnosti, treba je začeti z lažjimi cilji in se šele po ustrezni pripravi podati na zahtevnejše. V zadnjih letih je namreč opazen porast reševanj nepoškodovanih ljudi zaradi izčrpanosti ali zgrešene poti.
Vse več je ljudi, ki se izgubijo, ker slepo verjamejo svojim prenosnim telefonom in navigaciji. “Vendar v hribih včasih stric Google ne kaže ravno najbolje, zato je treba pogledati tudi okoli sebe,” je opozoril Bele in ljudi pozval, naj opazujejo markacije in s seboj nosijo planinske karte, ki naj se jih naučijo tudi uporabljati.
Prav tako je treba vedno preveriti vreme in se na pot odpraviti dovolj zgodaj. Velika previdnost velja tudi pri fotografiranju z mobilnimi telefoni. Obiskovalci gora namreč pogosto tvegajo preveč, da lahko na družbenih omrežjih objavijo drzno fotografijo.
Novi koronavirus pa je prinesel tudi potrebo po preprečevanju širitev okužb. Kot je pojasnil Bele, je sicer v planinskih kočah, ki so tudi zavetišča za planince, vsa priporočila težko upoštevati, enako velja za varnostne razdalje v hribih, ki jo denimo na poti na Triglav ni mogoče vzdrževati. Postaja pa obvezna oprema planinca razkužilo, ki pride prav po prijemanju klinov in jeklenic. Prav tako je epidemija prinesla spremembe pri delu reševalcev, ki morajo najprej poskrbeti za osebno zaščito in zaščito ponesrečencev.
Gorske reševalce je že četrto leto zapored z akcijo Očistimo naše gore podprla Zavarovalnica Triglav s svojo akcijo Očistimo naše gore. Da bi nagovorili številne manj izkušene planince, so tokrat pripravili nabor video sporočil, ki naslavljajo nekatere najpogostejše napake nepripravljenih pohodnikov.
