Program dela komisije za lani je obsegal ureditev 60 prikritih vojnih grobišč do faze, ki omogoča pripravo predloga za vpis grobišča v register vojnih grobišč na ministrstvu in posledično v register nepremične kulturne dediščine na ministrstvu za kulturo, so po seji vlade zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Prav tako je vključeval izkop in pokop žrtev iz 18 prikritih vojnih grobišč, potrditev oz. sondiranje 45 prikritih vojnih grobišč, jedrno vrtanje oz. sondiranje rudniškega jaška Pečovnik ter pregled in sanitarni iznos posmrtnih ostankov iz 16 kraških jam in brezen.

Na pokopališču v Begunjah pri Cerknici je bil oktobra lani po sklepu komisije izveden tudi prvi uradni pogreb posmrtnih ostankov žrtev.

Po sklepu komisije so se lani nadaljevala dela oziroma prekop posmrtnih ostankov iz rova Sv. Barbare v Hudi jami. Prvih približno 700 posmrtnih ostankov žrtev iz Hude Jame je bilo prepeljanih v Spominski park Dobrava pri Mariboru, kjer so bili dostojno pokopani. Prekop in dostojen pogreb posmrtnih ostankov ostalih žrtev iz rova Sv. Barbare bo predvidoma končan konec letos.

Komisija ocenjuje, da se je zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev lani izvajal uspešno in učinkovito. Tudi komisija se pri izvajanju zakonskih nalog ni soočala z večjimi težavami. Program je bil tako po vsebinski kot finančni plati uresničen skoraj stoodstotno.

Za delo komisije so v letošnjem letu zagotovljena sredstva v višini 480.000 evrov. Ena prednostnih komisije bo ureditev in dopolnitev baze prikritih vojnih grobišč z ustreznimi evidencami in ažurnimi podatki. Predpogoj za nemoteno izvedbo programa dela je predhodna komunikacija z lokalnimi skupnostmi ter predhodno seznanjanje in uskladitev z lastniki zemljišč za poseg na njihovem zemljišču, so še zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Predsednik omenjene komisije Jože Dežman je ravno konec maja v javnem sporočilu gospodarskemu ministrstvu, vladi in predsedniku republike opozoril, da se je komisija znašla v položaju, ko zakonskih in poslovniških obveznosti ne more izpolnjevati, saj na vladi tedaj še ni bilo sprejeto ne poročilo za leto 2016 in ne program za 2017.

Za nerešljiv problem se je po njegovih besedah izkazalo tudi vprašanje predmetov žrtev, ki so najdeni ob prekopih in sondiranjih ter po zakonu o kulturni dediščini spadajo med premično kulturno dediščino. Ministrstvu za kulturo očita, da je začelo nasprotovati oddajanju predmetov.

Na ministrstvu so v zvezi s tem za STA zatrdili, da ne nasprotujejo, da muzeji prevzemajo predmete, ki imajo lastnosti kulturne dediščine skladno z določbami zakona o varstvu kulturne dediščine. Nasprotujejo pa oddajanju posmrtnih ostankov in predmetov, ki so lastnina mrtvih ter omogočajo morebitno identifikacijo žrtev.