Kot so za STA pojasnili v Energetiki Ljubljana, ki skrbi za največji sistem daljinskega ogrevanja v državi, imajo dva sistema za oskrbo z energijo: sistem daljinskega ogrevanja in sistem oskrbe z zemeljskim plinom, ki delujeta vse dni v letu. Ogrevanje se je že začelo, po pričakovanjih bo v dveh tednih priklopljena vsa mreža daljinskega ogrevanja.
Sistem daljinskega ogrevanja se razprostira predvsem v osrednjem delu prestolnice. Z vročo vodo za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode oskrbuje okoli 64.700 uporabnikov, od tega 59.000 gospodinjskih in 5700 poslovnih. Sistem oskrbe s plinom pa se razprostira tudi na obrobju mesta in v nekaterih sosednjih občinah. S plinom se za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode ali za kuho trenutno oskrbuje okoli 64.000 uporabnikov, od tega 61.000 gospodinjskih in 3000 poslovnih.
Toploto za potrebe sistema daljinskega ogrevanja Ljubljane, ki jo zagotavlja Energetika Ljubljana, večinoma proizvedejo v toplarni Te-Tol, za katero je glavni energent premog, 16 odstotkov pa predstavlja lesna biomasa. Del toplote proizvedejo tudi v enoti v Šiški iz zemeljskega plina.
V Mariboru za daljinsko ogrevanje 12.950 stanovanj ter 330 ostalih industrijskih, poslovnih in javnih objektov skrbi tamkajšnje javno podjetje Energetika. Kot je za STA povedal vodja distribucije Mitja Dolinšek, glede na vremensko napoved izpolnitev pogojev za vključitev ogrevanja vsem večstanovanjskim objektom pričakujejo ta konec tedna.
Medtem ko se v poslovnih objektih za vključitev ogrevanja odločajo glede na lastne potrebe, pa se v starejših večstanovanjskih objektih s centralnim sistemom ogrevanja v skupni sistem ogrevanja vključijo dan po tem, ko zunanja temperatura trikrat zapored ob 21. uri pade pod 12 stopinj Celzija, če etažni lastniki vključitve ne naročijo že prej. Stanovalci v veliki večini novejših objektov z vgrajenimi sekundarnimi stanovanjskimi toplotnimi podpostajami se lahko o ogrevanju stanovanj odločajo individualno.
V mariborski Energetiki skušajo sicer čim višji delež toplotne energije proizvesti iz kogeneracij. Predlani so tako uspeli s podporo Agencije za energijo obnoviti soproizvodnjo toplotne in električne energije na dveh postajah, s čimer so lani delež iz tovrstnih virov povišali že na skoraj 60 odstotkov.
Javne službe Ptuj so v najstarejšem slovenskem mestu ogrevalne naprave zagnali v četrtek, po besedah vodje energetskega področja Roberta Polanca pa bo nadaljnje obratovanje odvisno od odjema toplote s strani uporabnikov in zunanjih temperatur.
Tudi v Celju se je ogrevalna sezona začela ta teden. Preko sistema daljinskega ogrevanja Energetika Celje ogreva 17.000 Celjanov, predvsem na območju Hudinje, Nove vasi, Lave, Otoka in Golovca. V sistem je poleg večstanovanjskih objektov vključenih tudi 10 šol in vrtcev, bazen in 144 lokalov. Glavni viri toplote so odpadki iz Toplarne Celje, zemeljski plin in biomasa iz furnirnice.
V Šaleški dolini distribucijski sistem toplote deluje vse leto, tako da je tudi ogrevanje posameznih objektov mogoče skozi vse leto, razen ko je to tehnično onemogočeno. Posamezen objekt se lahko začne ogrevati, kadarkoli to želijo odjemalci v njem, so za STA povedali v Komunalnem podjetju Velenje. V sistem je vključenih 439 večstanovanjskih objektov in 11.230 gospodinjstev. Toploto zagotavlja Termoelektrarna Šoštanj.
V Kranju imajo dva sistema daljinskega ogrevanja, na katera je priključenih 5200 uporabnikov. Postopen zagon kotlovnic so, kot je za STA pojasnil vodja dejavnosti toplotne oskrbe v družbi Domplan Vlado Ahčin, začeli sredi tedna. Do konca tedna bo ogrevanje vzpostavljeno povsod, razen v kotlovnicah, pri katerih se bodo uporabniki večinsko odločili, da z začetkom še počakajo.
Ogrevanje bodo začeli tudi v kotlovnicah, ki jih ima Domplan v upravljanju po nekaterih ostalih občinah na širšem območju Gorenjske. Domplan namreč upravlja več kot 50 kotlovnic v občinah Kranj, Naklo, Tržič, Cerklje, Šenčur, Domžale, Medvode in Škofja Loka. Glavna energenta oz. vira ogrevanja sta zemeljski plin in toplota iz kongregacije.
Na območju Mestne občine Slovenj Gradec se je ogrevalna sezona začela prejšnji teden, ko je Komunala Slovenj Gradec začela ogrevanje vseh odjemalcev po ustaljenem vrstnem redu. Na ogrevanje je priključenih 46 individualnih odjemalcev, 61 večstanovanjskih objektov in 67 ostalih odjemalcev, kot so vrtci, šole, telovadnice, javne ustanove, obrtniki in gospodarstvo. V Slovenj Gradcu se vsa toplota za potrebe daljinskega sistema ogrevanja proizvaja v toplarni Štibuh, kot gorivo pa uporabljajo zemeljski plin, je za STA dejal vodja energetike pri Komunali Slovenj Gradec Darijan Plaz.
V omenjenih mestih so lani kurilno sezono začeli prej kot letos, proti koncu septembra, bila pa je precej dolga. Večinoma se je končala konec maja – npr. v Ljubljani je trajala 247 dni, Slovenj Gradcu 239 dni, na Ptuju pa 235 dni.
V Murski Soboti pa ogrevalne naprave zagnali v petek. Ogrevajo 2000 stanovanj in poslovnih prostorov s 110.000 kvadratnih metrov ogrevalne površine. Kot so dodali, za Mursko Soboto velja, da se veliko etažnih lastnikov zaradi zastarele opreme odloča za zamenjavo vira ogrevanja, in sicer za prehod s kurilnega olja predvsem na toplotne črpalke in zemeljski plin.
Sistemi daljinske toplote so sicer značilni predvsem za večstanovanjske stavbe, v hišah pa so najpogostejša centralna ogrevanja na drva ali kurilno olje, je pokazala zadnja raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (Reus), nad katero bdi družba Informa Echo, iz leta 2017.
Največ slovenskih gospodinjstev ima v zimskem času oz. kurilni sezoni temperaturo v stanovanju podnevi nastavljeno na od 19 do 22 stopinj Celzija, kar je v skladu z nasveti strokovnjakov. Povprečna slovenska družina za ogrevanje porabi nekaj več kot 1500 evrov na sezono, je še pokazala raziskava Reus.
