Oljkarstvo je v Sloveniji omejeno na slovensko Istro in na del Goriških Brd ter Goriškega. Na teh območjih je tradicionalna kmetijska panoga, pomembna tako za trajnostni razvoj tega območja kot tudi za ohranjanje značilne sredozemske krajine in kulturne dediščine, so zapisali na kmetijskem ministrstvu.

Površine oljčnikov se iz leta v leto povečujejo in znašajo okrog 2356 hektarjev, medtem ko potencial na ministrstvu ocenjujejo na 3000 hektarjev. Ob tem pa izpostavljajo neugodne zemljiške razmere, med katerimi so majhna posestna struktura, razdrobljenost, terase ter severna pridelovalna območja, zaradi česar je pridelava zahtevnejša kot na večjih ravnih površinah z uporabo večje mehanizacije.

V povprečju so oljčniki v Sloveniji majhni (0,3 hektarja) in razdrobljeni. 75 odstotkov oljkarjev ima manj kot 0,3 hektarja oljčnikov, le dva odstotka oljčnikov pa je večjih od hektarja. Ekološka pridelava oljk se odvija na 243 hektarjih oljčnikov, so podatke nanizali na ministrstvu.

Letna količina oljčnega olja zaradi neugodnih vremenskih razmer v zadnjih štirih letih sicer ne kaže realnega stanja. V normalni letini proizvodnja doseže do 700 ton oljčnega olja, v letu 2018 pa je bila rekordna pri 1000 tonah.